Ali ima veseli december ob vseh omejitvah sploh kakšen čar?

Letos smo se znašli v izrednem stanju in marsikateri vidik življenja je bilo potrebno prestrukturirati. Pandemija je prinesla obilico stresorjev in s tem različne reakcije na spremembe in omejitve.

Občutek povezanosti in pripadnosti je eden od naših osnovnih potreb. Ljudje smo po naravi družabna bitja in kljub medosebnim razlikam potrebujemo pristen stik, ki ga kljub omejitvam lahko negujemo. Potrebnega je le nekaj več kreativnosti in naše pripravljenosti. Če z nekom nimamo fizičnega stika, ga lahko večkrat pokličemo po telefonu, ga vidimo preko videoklica, mu pošljemo presenečenje po pošti…

Smisel in čar praznovanja lahko najdemo v različnih stvareh in okoliščinah. Kot družba smo se znašli na preizkušnji. Po drugi strani, pa je december za marsikoga težak mesec. Če tisti bolj družabni pogrešajo druženje s širšim krogom ljudi in veselje na prostem, so bili nekaterim določeni družbeni pritiski po druženju v tem času celo prihranjeni.


Pritiski v prazničnem času

Pretekla leta so se poleg prijetnih doživetij in čustev, pisanih mestnih središč, kulture – za kar seveda letos smo v veliki meri prikrajšani – omenjale tudi razne osebne stiske, ki jih je ta čas prinašal.
Obdarovanja so lahko prinašala finančni stres, zadolževanja in gnečo v nakupovalnih središčih. In namesto ravnovesja med negovanjem notranjosti ter pritiski potrošniškega sveta, smo bili prepogosto osredotočeni na zunanji svet, hiteli naokoli in izgubili ravnovesje.
S tega vidika smo letos kljub omejitvam prisiljeni biti večji del decembra v bolj intenzivnem stiku z notranjim svetom. Kar je vsekakor dobrodošla sprememba.

Pa z vidika čustev?

Praznični dnevi lahko sprožajo raznorazna čustva, saj se ljudje nahajajo v različnih okoliščinah, imajo različen pogled na svet in so različno opremljeni za spoprijemanje s stresorji. Tudi preživljanje časa v družinskem krogu ni nujno izkušnja, ki je le pozitivna, saj lahko pride do trenj in na plan privrejo stara nepredelana čustva ali neizrečene stvari.
Tisti, ki so to leto ali že leta poprej izgubili bližnjega, se lahko soočajo z globoko žalostjo in nostalgijo, ko se spominjajo praznikov, ko je bila njim ljuba oseba še med njimi in so praznovali skupaj. Ali pa se spominjajo dnevov, ko so se npr. lahko brez težav zapeljali v drugo občino in obiskali prijatelje ali druge člane družine.

Tudi osamljenost lahko ob praznikih še posebej boli, saj ima posameznik občutek, da je skorajda sam na svetu. Tudi tem težjim čustvom in izkušnjam je potrebno prisluhniti in razmisliti, kako si lahko pomagamo, kaj nas lahko razbremeni in nam pomaga. V Sloveniji je na voljo kar nekaj dobrodelnih društev, na katere lahko pokličemo, če je naša stiska prevelika.

Se preveč oklepamo navad, če smo pričakovali običajen december

Stresorji, ki so značilni za december, ostajajo. Finančni stresorji, pa tudi tisti, ki se nanašajo na pričakovanja do sebe in tisti, ki so povezani s čustvi, ki jih občutimo konec leta kot posledico obračuna z vsem, kar smo v tem letu doživeli. Morda so ti še nekoliko bolj intenzivni, saj je kriza prinesla za marsikoga izgubo rednega dohodka, poslabšanje medosebnih odnosov, mnogi starši so obremenjeni z usklajevanjem večih vlog, šolanjem otrok doma itd.

Česar se psihologi zelo dobro zavedamo je, da ljudi kljub morebitnim razlikam v vrednotah osrečujejo kvalitetni odnosi – takšni odnosi, v katerih se počutimo varne in imamo občutek, da se na osebo, še posebej v kritičnih časih, lahko zanesemo.

V longitudinalni študiji, ki so jo začeli na Harvardu leta 1938 in v kateri so spremljali takratne študente kar 80 let, se je pokazalo, da zadovoljstvo z odnosi najbolje napoveduje zadovoljstvo z življenjem in tudi zdravje. Tisti, ki so bili pri 50-ih najbolj zadovoljni z odnosi, so bili najbolj zdravi pri 80-ih. Izkazalo se je, da nič drugega zadovoljstva z življenjem ni napovedovalo tako močno kot prav kvaliteta odnosov – ne glede na posameznikov status, finančno stanje in druge spremenljivke.


Za čim manj stresno preživljanje praznikov

Pomembno je, da se »poslušamo«, poiščemo kreativne načine preživljanja časa z bližnjimi oz. ljudmi, ob katerih se počutimo dobro, jih večkrat pokličemo ipd. Večkrat bi lahko delili tudi kakšne svoje skrbi ter manj prijetna čustva. Veliko ljudi je pripravljenih poslušati, če se le odpremo in smo pripravljeni iskreno ubesediti, da nam je ob kakšnih spremembah in omejitvah težko.

Zelo smiselna so naslednja priporočila in njihovo upoštevanje nam bo zagotovo prineslo lažje spoprijemanje s prihodnjimi decembrskimi dnevi:

  • dnevne novice spremljamo največ enkrat dnevno,
  • vsak dan odidemo na svež zrak,
  • vsak dan si zapišemo vsaj 3 stvari, za katere smo hvaležni in
  • vsak dan pokličemo nekoga, ki nam je blizu.



Urša Young, univ. dipl. psiholog, spec. transakcijske analize

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se