Osebna rast

Osebna rast je proces, ki se pri posamezniku nenehno razvija. To ni nekaj statičnega, kar bi 'obvladali' enkrat za vselej. Naše življenje se nenehno spreminja, razvija, zato se moramo naučiti, kako se spoprijemati s spremembami, se z njimi premikati oz. živeti z njimi z roko v roki.
Osebni razvoj nam omogoča, da spoznamo sebe in kaj želimo od življenja. Ko vlagamo v osebni razvoj, želimo z njim nadaljevati tudi vnaprej. Osebni razvoj sam po sebi spreminja naš način življenja - vedno si bomo prizadevali biti boljši. Omogočil nam bo samozavest in življenje »tukaj in zdaj«. Dal nam bo dobro počutje in srečo, nam pomagal do uspeha in dosego našega potenciala. Po nekaterih teorijah, naj bi bile za popolno delovanje osebe pomembne tri psihološke potrebe in sicer kompetentnost, pomembnost in samostojnost. Zadovoljevanje teh treh potreb prispeva k osebni rasti in dobremu počutju.

Osebna rast in psihološke potrebe

Kompetentnost

Potreba po kompetenci se nanaša na željo, da se izkusimo kot sposobni in učinkoviti, da razvijamo nova znanja in spodobnosti. Ko se počutimo nesposobne, smo manj motivirani za začetek novega dela. Občutek nesposobnosti in nizka samopodoba pri posamezniku vzbuja občutja, da je nevreden in neuporaben.

Pomembnost

Potreba po pomembnosti in sorodnosti se nanaša na željo, da bi se počutili povezano z drugimi in bili obravnavani kot cenjeni član neke družbene skupine. Na primer, ko so mladostniki varno navezani na starše, je večja verjetnost, da bodo njihova vodila in vrednote ponotranjili.

Avtonomija

Želja po samostojnosti se nanaša na izkušnjo vodenja svojih dejanj. Avtonomna dejanja so podprta z izbiro in pripravljenostjo v primerjavi z občutkom prisiljenosti ali prisile. Avtonomne dejavnosti izvirajo iz jaza in v celoti vključujejo posameznikove talente, sposobnosti in energije. Na primer, samozaposleni so zaradi bolj samostojnosti in večje prilagodljivosti bolj zadovoljni s svojimi delovnimi mesti kot zaposleni.

Osebna rast se nanaša na različne tehnike za izboljšanje navad, vedenja, dejanj in naših reakcij.


Kaj je osebna rast?

Spodaj je nekaj primerov, ki pojasnjujejo, kaj je osebna rast:
  • učenje obvladovanja jeze,
  • učenje premagovanja odlašanja,
  • učenje premagovanja lenobe,
  • učenje vljudnosti in obzirnosti,
  • postati odgovornejša oseba,
  • učenje novih stvari in razvijanje novih znanj in
  • spreminjanje miselnosti.

Uspešna osebna rast zahteva motivacijo, željo po izboljšanju in pripravljenost, da si prizadevamo za spremembe. Oditi moramo iz cone udobja in narediti stvari, ki so lahko tudi neprijetne, vendar so v naše dobro. Pomembna sta tudi odprt um in želja po stalnem učenju in rasti.

Osebna rast in njen pomen za posameznika

Kristina Kosmač, specializantka psihodinamske psihoterapije, v spodnjem razgovoru pojasnjuje pomen osebne rasti


Kaj sploh je osebna rast, kako jo definiramo?

Ko govorimo o osebni rasti, so njene definicije različne. Verjetno ima vsak posameznik svojo, njemu lastno. Osebna rast je povezana z razvojem osebnosti skozi različna časovna obdobja posameznika. Do določene mere se osebna rast odvija samodejno, skozi naraven razvoj, v določeni meri pa sledi zavestni odločitvi posameznika.

Odločitev za rast je neizogibno povezana s spremembo. Navadno je sestavljena iz tega, kaj želimo spremeniti, predstave, kako bo sprememba izgledala, dejavnosti, v katere je potrebno vložiti trud in bodo pripomogle k spremembi ter iz zavedanja, da bo potrebno tudi poznejše prilagajanje že dosežene spremembe. Sprememba pa je, čeprav obljublja izboljšanje, običajno tista, ki se ji ljudje radi izogibamo, dokler ni nujna. Nekaj spremeniti namreč pomeni iti iz cone udobja, v kateri se trenutno nahajamo in se soočiti s strahom pred neznanim, tveganjem, da morda ne bomo uspešni in večkrat tudi z razmišljanjem, kaj si bodo drugi mislili o tem, kar počnemo. Zato osebna rast ni vedno samo prijetna.

V današnji družbi rast večkrat povezujemo z linearnim izboljšanjem sebe, a v resnici, če pogledamo na osebo rast skozi življenje, gre za rast v ciklih. Pričakovanja, da bo šlo vedno vse samo navzgor, so nerealna. Življenje in z njim rast se navadno dogaja skozi soočanje z neprijetnim in bolečim, skozi preizkušnje, kjer imamo kot ljudje lahko večkrat občutek, da nazadujemo in ne rastemo. A pogosto se ključna točka spremembe in rasti zgodi takrat, ko dosežemo najnižjo točko ter nadaljujemo svojo pot preobraženi in z novimi uvidi, ki jih je prinesla pot dela na sebi.

O osebni rasti se zadnja leta pogosto govori. Kako je najbolje začeti z delom na sebi?

Začnemo lahko, kjerkoli in na kakršen koli način začutimo, da bi bilo za nas dobro. Običajno je najboljše, da začnemo pri nečem, kar smo prepoznali, da bi želeli spremeniti, boljše razumeti ali se nam preprosto zdi v nekem trenutku za nas pomembno. Danes obstaja veliko načinov, ki spodbujajo, da osebno rastemo in se razvijamo. Dostopne so nam najrazličnejše knjige, aplikacije, programi in delavnice, ki nam omogočajo priložnosti za rast. Ni boljših in slabših načinov, so le takšni, ki so primerni za nas in tisti, ki niso. Možnost imamo poskusiti in videti, ali nam nekaj ustreza ali ne. Lahko nam nekaj danes ustreza, čez čas nam ne bo več in takrat lahko poskusimo nekaj drugega. Ne glede na to, kje in s čim začnemo, se rast vedno dogaja znotraj nas, v naši notranjosti, tudi če je povezana z zunanjo okoliščino ali situacijo. Pogledati vase, se učiti dobrega stika s sabo, ohranjati ta stik, tudi ko ni prijetno ali ko nimamo časa za to, je dobra in nepogrešljiva podlaga za osebnostno rast. Vztrajnost pa potem tista, ki obrodi dolgoročne sadove. Poleg tega nas vsakodnevno življenje s svojimi izzivi neprenehoma spodbuja in nam daje priložnosti, da se kaj novega naučimo, da kaj, kar nam ne koristi, opustimo, da stopamo iz svoje cone udobja in se učimo izražati sebe, skrbeti zase in vzpostavljati izpolnjujoče odnose z drugimi.

Kakšno vlogo imajo pri tem različne knjige za osebno rast? Kako ločiti tiste dobre od slabih?

Knjige so dobra iztočnica za delo na sebi. Lahko so pripomoček za to, da začnemo o sebi, odnosih, življenju intenzivneje razmišljati in jih reflektirati. Knjige tiste, ki nam razširijo razumevanje lastnih doživetij in izkušenj ter nam odpirajo obzorja o tem, kaj vse je še možno. Večkrat nam prebrano da potrditev, da smo na pravi poti ali pa nas motivira, da na svoji poti rasti vztrajamo. Naravno je namreč, da kdaj odnehamo, sploh ko nas različne obveznosti, stres, nepričakovani dogodki odvrnejo od tega, da bi nadaljevali.

Dobra knjiga je tista, ki nas pritegne in nas spodbudi, da prebrano prenesemo tudi v svoje življenje. V današnjem času, ko je knjig res veliko in so nam z internetnim dostopom še hitreje in lažje dosegljive, imamo možnost izbire, kaj bomo brali. Na podlagi lastnega občutka, priporočila prijateljev, znancev ali recenzije strokovnjakov, se lahko odločimo, ali bomo nekaj prebrali ali ne. Marsikdo pogovorno reče, da ga knjiga v pravem trenutku sama najde ali pokliče s knjižne police. Možnost imamo, da se poslužimo tudi raznolike tuje literature, ki jo ponujajo slovenske knjigarne ali knjižnice ali pa do nje dostopamo preko spleta.

Na kakšen način nam lahko pri tem pomaga psihoterapevt? Je psihoterapevt sploh ustrezna izbira?

Da, vsekakor je psihoterapevt dobra izbira, ko pri sebi začutimo, da sami ne vemo, kako naprej ali pa ko želimo poglobiti razumevanje določenih stvari, ki jih opažamo pri sebi, v odnosih ali na splošno v življenju. Terapevtska srečanja so prostor, kjer lahko naše lastne izkušnje, vzorce, načine vedenja reflektiramo, poiščemo izvore tistih nefunkcionalnih, ojačamo za nas dobra in zdrava ter na dolgi rok z boljšim poznavanjem sebe dosegamo višjo kvaliteto svojega življenja.

Psihoterapevt in psihoterapija sta lahko naša sopotnika na poti osebnostne rasti. S pravimi vprašanji in odzivi nas usmerja in podpira pri spoznavanju sebe. Drži nam prostor, da lahko pogledamo tudi tiste dele sebe, ki bi jih včasih radi spregledali, ker jih recimo doživljamo kot neprijetne, boleče, sramotne … Psihoterapevt je preko lastne izkušnje več let delal na sebi, zato ni nekdo, ki bi osebnostno rast poznal (le) iz teorije. Iz lastnega doživetja pozna in razume procese v človekovi notranjosti in nas lahko v ključnih trenutkih naše poti na nam ustrezen način podpre. Ni potrebno namreč, da vedno vse naredimo sami. Prav v tem je nekakšen paradoks dela na sebi – opravimo ga lahko izključno mi sami, a obenem ni potrebno, da ga čisto sami. Odnos, v katerem je varno, je dober prostor, da lahkotneje in hitreje dosežemo želeno spremembo. Seveda je za vsako spremembo potreben določen čas, ki ga ni možno točno predvideti v naprej in tudi ne (vedno) prehiteti.

Na katerih področjih se najbolj vidi oz. opazi, da je nekdo osebno zrasel? Po kolikšnem času okolica opazi razliko?  

Osebnostna rast se kaže na vseh področjih posameznikovega življenja. Na začetku običajno najbolj na tistih, na katerih posameznik zavestno dela, sčasoma pa tudi drugje. Posameznik začne opažati, da se boljše počuti, bolj je v stiku s sabo, pri sebi prepoznava večjo opremljenost za soočanje s vsakodnevnim življenjem in izzivi, ki jih le-to prinaša. Kdaj okolica to opazi, je odvisno od tega, koliko časa, truda nekdo vloži v svojo rast in za kako veliko spremembo se je odločil, pa tudi od narave odnosov, ki jih ima posameznik z okolico. Marsikdo od ljudi, s katerimi delam, že po nekaj srečanjih poroča, da je kdo od njegovih bližnjih opazil spremembo. Ponavadi bodo njegovi najbližji najprej opazili razliko, ni pa nujno. Včasih se tudi zgodi, da drugi ljudje spremembo opazijo, a o njej ne spregovorijo.

Pomembno je poudariti, da za okolico ni vedno prijetno, ko nekdo osebno zrase. Lahko jim sprememba ni všeč, čeprav je za posameznika dobra. Vedno je del rasti tudi njena integracija v odnose in okolje, v katerem nekdo živi. Včasih je prav to največji izziv. A če posamezniku to uspe, potem je gotovo dosegel pomembno točko na poti svoje osebnostne rasti.

 

Morda bi vas zanimalo še:
Anksioznost
Depresija
Kako spodbuditi sebe ali drugega k spihoterapiji?

Oglejte si
naše terapevte




Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se