Vpliv genetike na duševno zdravje je kompleksen in pomemben vidik, ki ga raziskovalci in strokovnjaki preučujejo že vrsto let. Genetski faktorji imajo namreč pomembno vlogo pri nastanku in razvoju številnih duševnih motenj. Razumevanje genetskih mehanizmov nam omogoča boljše razumevanje teh motenj in razvoj bolj ciljanih pristopov pri diagnosticiranju in zdravljenju.
Študije dvojčkov in družinskih raziskav so pokazale, da so duševne motnje pogosto prisotne pri več družinskih članih, kar namiguje da imajo geni pomembno vlogo pri razvoju duševnih motenj. Če ima nekdo na primer bližnjega sorodnika z duševno motnjo, obstaja večja verjetnost, da se bo tudi sam soočal z enako ali podobno težavo.
Raziskava strukturne možganske mreže genetske ranljivosti za psihiatrične bolezni je razkrila skupen vzorec povezav v možganih ljudi, katerih geni povzročajo nagnjenost k težavam z duševnim zdravjem. Ugotovitve kažejo, da take povezave v možganih niso povezane samo z enim, temveč s celo vrsto duševnih stanj, vključno s shizofrenijo, avtizmom, depresijo, anksioznostjo in bipolarno motnjo. Ta vzorec povezav, imenovan »omrežje ranljivosti«, lahko znanstvenikom pomaga razumeti, zakaj se določena stanja duševnega zdravja pojavljajo v istih družinah, in pojasni, zakaj je pri posamezniku z eno psihiatrično motnjo večja verjetnost, da bo diagnosticiran tudi z drugo.
Ena izmed duševnih motenj, ki je močno povezana z genetiko, je shizofrenija. Študije so pokazale, da je tveganje za razvoj shizofrenije višje pri ljudeh, ki imajo bližnjega sorodnika s to motnjo. Ocenjuje se, da ima 70-80 % tveganja za razvoj shizofrenije genetsko osnovo. Znanstveniki so identificirali vrsto specifičnih genov, ki lahko povečajo verjetnost za pojav shizofrenije.
Prav tako je genetska predispozicija pomemben dejavnik pri razvoju bipolarne motnje. Raziskave so pokazale, da ima oseba z enim staršem, ki trpi za bipolarno motnjo, približno 15-30 % verjetnost za razvoj iste motnje, medtem ko je pri osebah, katerih oba starša imata diagnosticirano bipolarno motnjo, verjetnost lahko višja od 50 %. Z bipolarno motnjo so povezani številni geni, vendar pa tu ne gre za en sam genski vzrok, temveč za kompleksno interakcijo večjega števila genov.
Depresija, ki spada med najpogostejše duševne motnje, je prav tako močno povezana z genetiko. Študije na enojajčnih dvojčkih so pokazale, da če ima eden izmed njih depresijo, obstaja 40 % verjetnost, da bo tudi drugi razvil depresijo. Pri dvojajčnih dvojčkih, ki si delijo polovico svojega genetskega materiala, je verjetnost za razvoj depresije zmanjšana na približno 10-20 %.
Poleg teh so genetski dejavniki prisotni tudi pri drugih duševnih motnjah, kot so anksiozne motnje, avtizem, obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) in druge. Vsaka od njih je povezana s specifičnimi geni, poleg tega pa je pomembna tudi kombinacija več genov in interakcija z okoljskimi dejavniki.
Razumevanje vloge genetike v duševnem zdravju je ključno tudi za pristop k psihoterapiji. Čeprav ne moremo neposredno vplivati na genetski material posameznika, lahko s tem znanjem razvijemo bolj ciljane terapevtske pristope. Individualizirana terapija, ki upošteva genetske dejavnike, lahko pripomore k boljšim rezultatom zdravljenja. Poleg tega lahko izobraževanje klientov o genetski podlagi njihovega duševnega stanja pomaga razbremeniti občutke lastne krivde in spodbujati empatično sprejemanje samega sebe.
Članek je pripravila Brina Majhenič, dipl.psih.
Morda bi vas zanimalo tudi:
Anksioznost
Ustvarjalni vmesni prostor možnosti
Sanje v psihoterapiji
Viri:
https://www.nih.gov/news-events/nih-research-matters/common-genetic-factors-found-5-mental-disorders
https://www.nimh.nih.gov/health/publications/looking-at-my-genes#:~:text=Although%20there%20are%20common%20genetic,only%20by%20very%20small%20amounts.
https://www.news-medical.net/health/The-Genetics-of-Mental-Disorder.aspx
https://www.psych.ox.ac.uk/news/genes-and-mental-illness