Izgorelost žensk na delovnem mestu

Na psihoterapevtskih seansah vedno znova srečujem ženske, ki se spopadajo s težavami na delovnih mestih. V današnji dobi imajo ženske slabše pogoje dela kot moški: še vedno so slabše plačane, pogosteje so izpostavljene mobingu, imao slabše možnosti za napredovanje, se žal srečujejo s spolnim nadlegovanjem, ženske so v podjetjih pogosto moteč faktor zaradi načrtovanja družine in  imajo zaradi tega slabše zaposlitvene  pogoje. Soočene so z bolniškim dopustom zaradi nege otroka, ob tem pa večkrat naletijo na nerazumevanje delodajalca.


Takšne situacije žensko lahko pripeljejo do izgorelosti na delovnem mestu. Danes je že dokazano, da je izgorelost nalezljiva, zavedati se moramo tudi nalezljivosti negativnih čustev na delovnem mestu in povezave izgorelosti z njimi. Zaradi čustvene narave smo ženske bolj nagnjene k izgorelosti. Še posebej smo izpostavljene ženske na vodilnih delovnih mestih in samostojne podjetnice. K temu lahko dodamo še višjo izpostavljenost pri poklicih pomoči (medicinsko osebje, socialne delavke, specialni pedagogi, psihologi, psihoterapevti …). Glede starosti pa smo najbolj izpostavljene ženske med 30. in 50. letom. Ženske in moški doživljajo izgorelost na dva različna načina: moški postanejo cinični, ženske čutijo izčrpanost.
Poleg okoliščin dela in družbenih lastnosti je ključen vzrok za nastanek izgorelosti osebnostna lastnost ženske. Ženske, ki so psihično labilne, ki se spopadajo z anksioznostjo, ne zmorejo postavljati mej, se ne znajo postaviti zase in odločno reči NE, tiste, ki ne zmorejo začutiti svojega telesa, se pri delu ne znajo ustaviti, so še posebej izpostavljene. Na razvoj izgorelosti vpliva tudi otroška zgodba posameznice. Kakšen odnos so do dela imeli starši, kakšne zahteve je deklica čutila s strani staršev in drugih avtoritet? Kakšna dinamika je bila prisotna v družini posameznice (storilnost,  perfekcionizem, previsoka pričakovanja staršev)? Ali je bilo delo v družini edina vrednota, ali so znali starši in za posameznico pomembni drugi objekti tudi uživati, počivati, se zabavati? Ta in podobna področja odpiram na psihoterapevtskih seansah na katero pride ženska zaradi izgorelosti. Zakaj se ji je to zgodilo? Takšno žensko povabim, da ozavešča potlačene vsebine, ki so povezane z njenim nastankom. Ali se morda želi prekomerno dokazati? Zakaj? Kaj jo vodi v to? Hkrati takšno žensko povabim v učenje o skrbi zase. Le ta je namreč zelo pomembna in igra bistveno vlogo pri nastanku izgorelosti. To področje obsega osnovne fiziološke potrebe (urejeno spanje, prehranjevanje, gibanje in počitek) prakticiranje sprostitvenih tehnik (meditacija, avtogeni trening, čuječnost, dihalne vaje) seveda tudi ustvarjalne potrebe (petje, ples, risanje, slikanje, igranje inštrumentov,…), socialne potrebe (druženje s prijatelji in sorodniki, hkrati pa tudi zavestno izogibanje toksičnim odnosom), načrtovanje letnega dopusta in prostih dni med letom.

Pomembno je, da se žrtev izgorelosti zaveda svojih lastnih omejitev, da se ne primerja z drugimi, kajti primerjanje uniči srečo, in da se zmore sprejeti takšna kot je, da se nauči biti prijazna, nežna, razumevajoča do sebe.

Žrtve izgorelosti se pogosto spopadajo z občutki krivde, nemalokrat imajo slabo samopodobo. Pomembno je, da opravijo s takšnimi občutki in s pomočjo psihoterapevtskega odnosa izboljšujejo samopodobo. Psihoterapevt je do takšne osebe razumevajoč, prijazen, uvideven in sočuten in tako lahko takšna oseba ponotranji ljubeč odnos do sebe.
Zelo je pomembno, da se ženska, ki trpi za izgorelostjo resno loti tega problema in da dejansko spremeni odnos do sebe, s tem pa posledično tudi do drugega, tudi do avtoritete na delovnem mestu. Ko ji bo to uspelo, se bo mnogo lažje spopadala z vsemi zahtevami v službi, tudi tistimi, ki so žal še danes do žensk zahtevni, krivični in posledično diskriminatorni. Sicer pa se ji izkušnja izgorelosti lahko ponovi in jo psihično ter telesno še bolj poškoduje.



Urška Križman
Psihoanalitična psihoterapetka,
psihoterapevtka za otroke in
mladostnike


Morda bi vas zanimalo tudi:
Stres
Depresija
Kako izbrati najboljšega psihoterapevta zase?



Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 13, december 2023

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se