Anksioznost sama po sebi ni nevarna. Pravzaprav ima pomembno funkcijo: pomaga nam zaznati možno nevarnost, nas pripravi na odziv in nas lahko motivira, da se bolje pripravimo. Določena mera tesnobe je zato povsem običajna in celo koristna.
Težava nastane, ko je tesnoba prepogosta, premočna, traja predolgo ali začne pomembno vplivati na naše vsakdanje življenje. Takrat ne govorimo več samo o običajni zaskrbljenosti, ampak lahko govorimo o anksiozni motnji.
Kakšna je razlika med strahom, stresom in anksioznostjo?
Besede strah, stres in anksioznost lahko pogosto zamenjujemo, vendar med njimi obstajajo pomembne razlike.Strah je običajno odziv na konkretno nevarnost, ki se dogaja tukaj in zdaj. Če na primer pred nami nenadoma ustavi avto, začutimo strah in se hitro odzovemo. Strah je neposreden, močan in vezan na trenutno situacijo.
Stres je odziv na obremenitve, zahteve ali pritiske. Pojavi se, ko imamo občutek, da je nečesa preveč ali da ne bomo zmogli izpolniti vseh pričakovanj. Stres je lahko povezan z delom, družino, časovnimi roki, odgovornostmi ali spremembami.
Anksioznost pa je pogosto povezana s pričakovanjem možne nevarnosti. Ni nujno, da se nekaj nevarnega dogaja prav zdaj. Pogosto gre za misli v slogu: “Kaj pa, če …?” Kaj če ne bom zmogel/a? Kaj če naredim napako? Kaj če se osramotim? Kaj če se zgodi nekaj slabega?
Preprosto povedano: strah se nanaša na trenutno nevarnost, anksioznost pa na pričakovano ali zamišljeno nevarnost.
Kako prepoznamo normalno tesnobo?
Normalna tesnoba je običajno povezana s situacijo, ki nam je pomembna. Lahko jo občutimo pred nastopom, razgovorom, pregledom ali večjo odločitvijo. Takšna tesnoba je lahko neprijetna, vendar nas praviloma ne ohromi. Še vedno lahko delujemo, opravimo nalogo, gremo v situacijo in se po njej postopoma umirimo.Normalna tesnoba je torej:
- sorazmerna s situacijo,
- časovno omejena,
- razumljiva glede na okoliščine,
- ne preprečuje nam bistveno vsakodnevnega delovanja,
- po koncu situacije postopoma upade.
Pomembno je razumeti, da cilj ni življenje brez vsake tesnobe. To ni realno in tudi ni potrebno. Tesnoba je del našega človeškega odzivanja. Bolj pomembno je, da jo znamo prepoznati, razumeti in uravnavati.
Kdaj anksioznost postane težava?
Anksioznost postane težava, ko začne prevzemati preveč prostora v našem življenju. Takrat se lahko pojavlja tudi brez jasnega razloga, traja dlje časa ali je tako intenzivna, da nas začne omejevati.Pozorni smo lahko na znake, kot so:
- tesnoba je zelo pogosta ali stalna,
- težko jo nadzorujemo,
- pojavlja se tudi v situacijah, ki objektivno niso nevarne,
- zaradi nje se začnemo izogibati ljudem, krajem ali dejavnostim,
- pogosto iščemo zagotovila, preverjamo ali potrebujemo občutek popolne varnosti,
- vpliva na spanje, delo, odnose, študij ali vsakodnevne odločitve,
- imamo občutek, da nas tesnoba ovira pri življenju.
Na primer: normalno je, da smo pred javnim nastopom nekoliko napeti. Težava pa je, če zaradi strahu začnemo zavračati vse nastope, se izogibati sestankom, ne povemo več svojega mnenja ali nas že misel na nastop močno vznemiri več dni prej.
Podobno je normalno, da nas pred zdravniškim pregledom malo skrbi. Težava pa je, če nenehno preverjamo telo, »googlamo simptome, iščemo zagotovila in kljub pomirjujočim informacijam ne moremo občutiti olajšanja.
Kaj je anksiozna motnja?
O anksiozni motnji govorimo takrat, ko je tesnoba tako izrazita, dolgotrajna ali omejujoča, da pomembno vpliva na posameznikovo življenje. Ne gre samo za občasno skrb, ampak za vzorec, ki se ponavlja in človeka ovira.Anksiozne motnje se lahko kažejo na različne načine. Nekateri ljudje doživljajo stalno zaskrbljenost, drugi panične napade, tretji močan strah pred družabnimi situacijami, boleznijo, vožnjo, zaprtimi prostori, letenjem ali drugimi okoliščinami.
Skupno jim je, da človek neko situacijo, telesni občutek ali možnost v prihodnosti doživlja kot nevarno, neobvladljivo ali preveč ogrožajočo. Zaradi tega se začne pogosto izogibati, preverjati, iskati zagotovila ali uporabljati različna “varnostna vedenja”, ki ga kratkoročno pomirijo, dolgoročno pa lahko tesnobo še utrdijo.
Anksiozne motnje sodijo med najpogostejše težave na področju duševnega zdravja. Po podatkih NIJZ je marca 2026 približno 13 % odraslih prebivalcev Slovenije poročalo o povišani ravni anksioznih simptomov, ki lahko kažejo na povečano tveganje za generalizirano anksiozno motnjo. Veliko ljudi pomoč poišče šele po več letih ali pa je sploh ne poišče.
Kdaj poiskati pomoč?
Pomoč je smiselno poiskati, kadar tesnoba traja dlje časa, se stopnjuje ali začne vplivati na kakovost življenja. Prav tako je strokovna pomoč priporočljiva, kadar se zaradi tesnobe začnemo izogibati pomembnim situacijam, imamo panične napade, težko spimo, se težko sprostimo ali veliko energije porabimo za preverjanje, skrb in iskanje občutka varnosti.Ni treba čakati, da postane neznosno. Psihoterapija lahko pomaga razumeti, kako se tesnoba sproža in vzdržuje, ter pomaga razviti bolj učinkovit odnos do misli, telesnih občutkov in situacij, ki jih doživlja kot ogrožajoče.
Anksioznost ni osebna šibkost. Je odziv telesa in uma, ki ga je mogoče razumeti in postopoma spreminjati. Cilj ni, da nas nikoli več ne bi bilo strah, ampak da strah ne odloča namesto nas.
Oglejte si
naše terapevte s področja anksioznosti
Morda bi vas zanimalo tudi:
Na kratko o depresiji
Odpornost na stres
Bipolarna motnja