Kako lahko podpremo LGBT osebo v procesu razkritja

Ne glede na pestro zgodovino prizadevanj in pozivom k enakosti in sprejemanju, so na žalost v današnji družbi še vedno prisotni  predsodki povezani s spolno usmerjenostjo oz. spolno identiteto. Ravno predsodki pa so tisti, ki v posamezniku lahko sprožijo duševno stisko.

Da pa bi tak posameznik, kljub svoji spolni usmerjenosti in/ali spolni identiteti, lahko izkoristil vse svoje potenciale, nadarjenosti ter se optimalno socializiral, potrebuje iskren in sprejemajoč odnos.

Kaj prinaša razkritje?

Razkritje spolne usmerjenosti in spolne identitete je eden ključnih dogodkov v posameznikovem življenju, saj ta vpliva na dojemanje samega sebe ter odnosa z drugimi. Ravno ob razkritju se lahko sproži veliko zmede in nesigurnosti glede dosedanjih odločitev ter njihovo novo vrednotenje. Tako se posameznik stalno sooča z določenimi dvomi ter samokontrolo nad svojimi dejanji, da ne bi razkril pomembnega dela sebe, ki v družbi še ni v popolnosti sprejet.
  
Obdobje razkritja je tako za marsikoga zahtevno, saj prinaša občutke sramu, krivde, zmedenosti, obupa, manjvrednosti, strahu pred zavrnitvijo, itd. Predvsem pa je intenziven strah pred nesprejemanjem ali celo zavračanjem s strani družine, prijateljev in okolice razlog za skrivanje spolne usmerjenosti ali spolne identitete in je le-ta lahko vir stresa, depresije in anksioznosti. Če se stisko pometa pod preprogo, se lahko razvijejo psihosomatske težave, katerih posledica so telesne bolezni, ki povzročajo veliko trpljenja. Ker pa vedno znova in znova stopamo v interakcije z novimi ljudmi, je razkritje pravzaprav posameznikov vseživljenjski proces.

Kako smo lahko ob razkritju posamezniku v oporo?

V času, ko je posameznik še posebej ranljiv igrata pomembno vlogo v njegovem življenju predvsem opora in sprejemanje. Prav z uporabo teh dveh elementov, lahko posamezniku pomagamo najti boljši stik s seboj ter ga s tem opolnomočimo, da se ta lahko začne zavedati svojih virov moči, ki jih v času svoje ranljivosti ni mogel prepoznati. 

Iz tega sledi, da je ravno sprejemanje tisto, ki je ključno za posameznikovo duševno zdravje in njegovo dobro počutje. In če ta ima priložnost na svoji poti razvijati občutek pripadnosti, sprejetosti ter posledične povezanosti, bo s tem pridobil na lastni moči ter se tako lažje spopadel s svojimi strahovi, sramom in morebitno zmedo, ki prihaja. Posledično pa bo tudi lažje razvijal bolj iskrene, odprte in zadovoljujoče odnose.
 
V temu duhu se tudi psihoterapevtski proces odvija v odnosu, ki ga klient in terapevt gradita skupaj. Predvsem pa predstavlja varen, zaupanja vreden in sprejemajoč prostor, ki nudi posamezniku priložnost, da se lahko varno poda na pot samoraziskovanja. Na tej poti dobi priložnost razvijati sočuten in bolj sprejemajoč odnos do sebe. Tako se skozi proces uči kako sprejeti vse dele sebe, vključno s tistimi, ki se jih sramuje, boji ali mu morda niso v popolnosti všeč. Razumevanje sebe in drugih lahko na tak način odpira nove načine mišljenja in čutenja ter posledično privede do bolj učinkovitih načinov spopadanja z življenjskimi izzivi. 


Mirjana Nadjalin, spec. realitetne psihoterapije


Morda bi vas zanimalo tudi:
Kako naj se spopadem z anksioznostjo?
Individuacija ali kako v polnosti zaživeti sebe
Bipolarna motnja



Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se