Kako naj se spopadem z anksioznostjo?

Boj z anksioznostjo je pogosto osamljen, vendar pa so motnje anksioznosti presenetljivo pogoste. So namreč ena najpogostejših duševnih motenj in so prisotne pri skoraj petini populacije.

Od tega strokovno pomoč prejme le dobra tretjina, kar je zaradi narave motnje povsem mogoče razumeti. Prisotne so namreč lahko negativne misli in destruktivna prepričanja, zaradi katerih se posameznikom zdi, da je njihovo stanje nepopravljivo in se njihova situacija ne more nikoli izboljšati, čeprav temu v resnici ni tako. Kljub težavnosti motnje namreč obstajajo številni učinkoviti načini spopadanja in zdravljenja njenih simptomov. Pri tem je pomembno ozavestiti, kaj anksioznost sproži, kako se posledično kaže in pa kako se s tovrstnimi situacijami najučinkoviteje spopasti.

Znaki anksioznosti


Najpogostejši psihični simptomi anksioznih motenj vključujejo:
  • občutke zaskrbljenosti in nemirnosti,
  • dezorganiziranih misli,
  • občutke ogroženosti ali nevarnosti, oddaljenosti
  • pričakovanja nečesa slabega. 
Pri tem lahko pride do preokupiranosti s tovrstnimi skrbmi in onemogočenega preusmerjanja fokusa na ostale stvari. Posledično lahko posameznik občuti močno željo po izogibanju situacij, ki vzbujajo strah ali neprijetne občutke.

Na drugi strani najpogostejši fizični simptomi vključujejo:
  • občutke fizične napetosti, nervoze in nemiru,
  • povišan srčni utrip,
  • plitko, hitro in oteženo dihanje (ali celo hiperventilacijo),
  • potenje,
  • občutek šibkosti ali izčrpanosti,
  • nespečnost,
  • težave s koncentracijo
  • prebavne motnje (npr. slabost, razdražen želodec, driska ...).
Psihični in fizični simptomi so lahko konstantno prisotni do neke mere, lahko pa prepleteno izbruhnejo z zelo visoko intenziteto v tako imenovanih napadih tesnobe ali paničnih napadih.
Najpogostejše diagnosticirane anksiozne motnje vključujejo generalizirano anksiozno motnjo, panično motnjo, fobije, posttravmatsko stresno motnjo, obsesivno kompulzivno motnjo in socialno anksiozno motnjo. Pri postavljanju diagnoze je za korektnost in konstruktivno napredovanje pomembno posvetovanje s psihoterapevtom ali drugim podobnim specialistom.

Tudi pri zdravljenju in spopadanju s simptomi, sploh pri resnejših primerih, je psihoterapija zelo koristna. Kljub temu pa obstajajo tudi mnoge tehnike, ki jih vsak posameznik lahko implementira v svoje življenje za kvalitetnejše funkcioniranje in obvladovanje tesnobnosti.

Kako si lahko pomagam sam?


Prvi korak so lahko že nekatere preproste spremembe v načinu življenja oziroma navade:

    • Telesna aktivnost ima številne pozitivne učinke, med drugim sprošča hormone, ki lajšajo stres, kot so na primer endorfini. Že kratek sprehod ali nekaj razgibalnih vaj (npr. joga) lahko pomagajo umiriti občutke tesnobe in pregnati občutke zaskrbljenosti.

    • Meditacija vključuje tehnike opazovanja lastnih misli in občutkov ter neobremenjeno prepuščanje le-tem, da minejo. Na tak način lahko pomaga pri ozaveščanju, realnem vrednotenju in obvladovanju negativnih misli.

    • Dihalne vaje in tehnike globokega dihanja lahkopomagajo pri psihični in fizični sprostitvi napetosti. Učenje in vadba dihalnih tehnik za umirjeno dihanje sta pomembni tudi kadar ni prisoten občutek anksioznosti, saj jih v tem času lahko izpopolnimo in smo ob naslednjem napadu pripravljeni.

    • Pisanje (npr. v zvezek, dnevnik) je lahko zelo učinkovito pri konkretiziranju in spopadanju s skrbmi. Ko izkušamo tesnobnost se namreč pogosto zgodi, da v glavi nastane zmešnjava neorganiziranih strahov, ki se posledično zdijo še bolj grozni. Zapisovanje le-teh nam lahko pomaga odkriti, da v resnici niso tako nepremagljivi. Poleg tega pa lahko že samo dejanje izpuščanja skrbi iz okvira lastnih misli prinese veliko mero olajšanja in razbremenitve.

    • Prilagajanje prehrambnih navad lahko igra pomembno vlogo pri lajšanju simptomov anksioznosti. Določena hranila lahko namreč slabijo telesno stanje in nas posledično delajo bolj dovzetne za neprijetne senzacije povezane s tesnobo. Kofein in sladkor, na primer, imata za telo stimulativno vlogo in lahko poslabšujeta simptome, kot so na primer pospešen srčni utrip, povišan pritisk itd. Na drugi strani pa imajo na primer nekateri čaji pomiritven učinek in simptome blažijo. Poleg tega lahko za vsakega posameznika obstajajo določena hranila, ki situacijo bodisi izboljšajo ali poslabšajo, zato je pomembno, da sami pri sebi identificiramo in prepoznamo, kaj nam telo sporoča.

Obstajajo torej številne poti, po katerih lahko vsak posameznik prične svoje potovanje v kvalitetnejše spopadanje s tesnobnimi občutki. Poleg omenjenih opcij za samopomoč pa so pri zdravljenju anksioznosti na voljo tudi psihoterapija in zdravila. Ljudje smo si namreč različni, zato za vsakega posameznika lahko obstaja nekoliko prilagojena shema optimalnega spopadanja z določeno težavo.

Povzeto in prirejeno po članku "How to deal with anxiety", www.talkspace.com. 

Oglejte si
naše terapevte


Več o anksioznosti:
Edina pot iz anksioznosti je soočenje z njo
Test tesnobe

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se