STIKI V MLADOSTNIŠTVU IN NA PREHODU V ODRASLOST
V mladostništvu so prijateljski stiki najbolj čustveno intenzivni in intimni. V obdobju prehoda v odraslost in zgodnje odraslosti pa je značilno vključevanje v nove socialne kontekste (prva zaposlitev, konec šolanja, oblikovanje družine ...), kar pripelje do manj intimnih prijateljstev, do prekinitve nekaterih stikov in oblikovanja novih. Še vedno so prijateljstva zelo pomembna, saj nudijo učinkovitejše spoprijemanje s stresnimi dogodki in socialno oporo.
POMANJKANJE STIKOV LAHKO VODI V ZDRAVSTVENE TEŽAVE
Če takih stikov nimamo, se počutimo osamljene, izčrpane in razburjene. Osamljene se lahko počutimo tudi med ljudmi, s katerimi se težko povežemo ali ki si težko vzamejo čas za nas. Pojavijo se fizične in psihične posledice osamljenosti. To so glavoboli, prebavne motnje, utrujenost, nespečnost, bolezni srca, težave z dihanjem in slab ali prevelik apetit. Poleg tega se lahko pojavijo tudi težave s koncentracijo, zaskrbljenost, tesnobnost, občutek ničvrednosti, razdraženost in jeza. V vedenju se lahko kaže kot poseganje po drogah, alkoholu in pornografiji.
KAKO VZPOSTAVITI SOCIALNE STIKE IN JIH VZDRŽEVATI?
Kljub temu, da je pomembna predvsem kvaliteta odnosov, je na začetku potrebno poskrbeti, da v odnose z ljudmi sploh vstopamo. Lahko je to preko naših hobijev, udeleževanja tečajev, ki nas res zanimajo. Ne čakajmo vedno, da drugi pristopijo. Lahko se potrudimo in začnemo pogovor z ljudmi, s katerimi delamo, hodimo v šolo ipd. Pokličimo nekoga, ki ga že dolgo nismo. Pri navezovanju novih stikov pa ostanimo potrpežljivi, saj se intimna prijateljstva razvijajo dlje časa. Če želimo razširiti krog prijateljev, bodimo odzivni na povabila drugih, poiščimo ljudi s podobnimi interesi in jim bodimo dobri prijatelji. Bodimo pozorni, zanesljivi in dobri poslušalci, prijateljem pa dajmo tudi prostor in čas, ki ga potrebujejo. Spoštujmo njihovo individualnost, drugačnost od nas. Na prvem mestu naj bodo stiki v živo, komunikacija preko drugih tehnologij pa naj bo le dopolnilo, saj bomo na tak način gradili na pristnih odnosih.
Pri vzpostavljanju dobrih odnosov so pomembne socialne veščine. Slednjih se vsi naučimo in nikoli ni prepozno za njihovo dodatno razvijanje. Preko treningov in delavnic se lahko naučimo boljšega razumevanja in izražanja čustev, komunikacije, reševanja konfliktov, primernega vedenja ipd. Veliko jih oglašujejo na spletu, tako brezplačnih kot plačljivih.
Kljub temu, da je pomembno, da se potrudimo čim bolj pozitivno odzivati na ljudi okoli sebe, da bodo ti želeli ostati v naši družbi, pa je potrebno ohranjati določeno stopnjo selektivnosti. Premislimo, če se v družbi prijateljev dobro počutimo, če dobimo dovolj podpore in spoštovanja ter če jim lahko zaupamo. Ali lahko v družbi ohranjamo lastno identiteto, vrednote, ali pa smo pretirano kritizirani, nadzorovani in izkoriščani. Kljub temu, da ljudje težimo k socialnemu kontaktu, ni vsak kontakt dober za nas. Sami moramo poskrbeti za okolje, ki bo za nas zdravo.
POMEMBNO JE ZNATI BITI TUDI SAM
Zavedajmo se tudi tega, da je biti sam okej. Pomembno je znati biti sam s sabo, se sprejemati, spoznavati in se posvetiti svojim interesom, tudi če pri tem nimamo družbe. Nekateri potrebujemo več časa zase in drugi manj. Oboje je normalno, dobro in koristno. Le pozorni bodimo na to, da imamo sami in ljudje okoli nas tudi osebe na katere se lahko obrnemo, se pogovorimo in z njimi preživimo čas.
Leja Lampret, dipl. psih. (UN)
https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/mv/D99325160358E758C1257F400049D9BB
https://motiviran.si/zakaj-so-pomembna-dobra-prijateljstva/
https://www.psychologytoday.com/us/blog/the-happiness-project/201702/7-types-loneliness-and-why-it-matters
https://www.psychologytoday.com/us/blog/the-athletes-way/201510/face-face-social-contact-reduces-risk-depression
https://www.zdravje.si/osamljenost
http://kakosi.si/wp-content/uploads/2014/08/Rastem-s-prijateljem.pdf
Članek je bil pripravljen v okviru projekta "Uporaba sodobnih komunikacijskih medijev pri osveščanju glede duševnega zdravja mladih na prehodu v odraslost" Oddelka za psihologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani in podjetja Talk Through d.o.o. s spletnim mestom www.mojpsihoterapevt.si
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Morda bi vas zanimalo tudi:
Znani so povedali o svojih duševnih težavah
10 znakov, da je čas za obisk psihoterapevta
7 mitov o psihoterapiji
Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov