Mladi na prehodu v odraslost so posamezniki v starosti med 18. in 29. letom. V postindustrijskih družbah je to obdobje neodvisnega eksperimentiranja in oblikovanja identitete (te družbe poudarjajo pomembnost izobraževanja, strokovnega usposabljanja,…).


Posamezniki postanejo vse bolj čustveni, vrednotno in materialno neodvisni od staršev, a vseeno še ne prevzemajo vseh obveznosti, značilne za odrasle. Raziskujejo življenjske možnosti, zlasti na področju partnerskih odnosov, dela in svetovnega nazora. Gre za obdobje, kjer se kažejo najbolj raznoliki demografski vzorci (bolj homogeni sta obe obdobji pred (=mladostništvo; vsi živijo pri starših, skoraj vsi so neporočeni, brez otrok in se šolajo) in po (=mladi odrasli so poročeni ali živijo v zunajzakonski zvezi, imajo vsaj enega otroka,..) obdobju prehoda v odraslost. Številni se odselijo od doma, večina jih po srednji šoli nadaljuje šolanje (manjši delež se zaposli). Zlasti zaposleni mladi se odločajo za starševstvo in partnersko skupnost.


ZNAČILNOSTI OBDOBJA
Psiholog Jeffrey Arnett (2010) navaja za prehod v odraslost pet značilnosti, ki opredelujejo prehod v odraslost in ga ločujejo od ostalih razvojnih obdobjih:
- podaljšano obdobje oblikovanja identitete in osamosvajanja (na področju partnerskih odnosov, svetovnega nazora in dela),
- optimizem in zaznavanje številnih možnosti,
- nestabilnost (pri svojih odločitvah lahko pokažejo določeno mero spremenljivosti – velikokrat si premislijo – glede študija, partnerja, potovanj, bivanja,... ),
- osredotočenost nase (gre za obdobje osebne svobode, ko ima posameznik do drugih ljudi nekoliko manjše obveze, v primerjavi z odraslostjo,
- položaj "nekje vmes", saj niso ne odrasli in ne mladostniki.




ZANIMIVOSTI
Pravno legalno merilo posameznika obravnava za odraslega pri 18. letih, obdobje prehoda v odraslost pa je povezano predvsem s prevzemom socialnih vlog, ki ni vezano na kronološko starost. Individualne razlike glede doseganja odrasle socialne vloge, ekonomske neodvisnosti in psihološke zrelosti so v tem obdobju največje.


KATERI SO KLJUČNI PREHODI V VLOGO ODRASLEGA?
Kriteriji za prehod v odraslost variirajo med različnimi družbami (npr. v ZDA se posamezniki veliko hitreje osamosvojijo in odselijo od doma, kot pa v Sloveniji). Skupni kriteriji vsem družbam pa so:
- zaključevanje izobraževanja (zaposlitev in začetek kariere),
- vstop na delovno mesto (s polnim delovnim časom),
- neodvisno gospodinjstvo (popolnoma neodvisno od staršev),
- razmeroma stabilna partnerska zveza.

To so razmeroma objektivni kriteriji, največkrat pa prevzemanje odrasle vloge ocenjujemo na podlagi subjektivnih kriterijev:
- odgovorno vedenje in prevzemanje odgovornosti,
- samostojno odločanje ,
- vzpostavljanje egalitarnega odnosa s starši,
- finančna neodvisnost.

Rebeka Dragar, študentka magistrskega študija psihologije


Vir:
Arnett, J. J. (2010). Adolescence and emerging adulthood: A cultural approach (4th ed.). Boston: Prentice Hall.

Članek je bil pripravljen v okviru projekta "Uporaba sodobnih komunikacijskih medijev pri osveščanju glede duševnega zdravja mladih na prehodu v odraslost" Oddelka za psihologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani in podjetja Talk Through d.o.o. s spletnim mestom www.mojpsihoterapevt.si

Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.



Morda bi vas zanimalo tudi:
Znani so povedali o svojih duševnih težavah
10 znakov, da je čas za obisk psihoterapevta
7 mitov o psihoterapiji

Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov