Koncentracija

Koncentracija je sposobnost in spretnost, da znamo usmerjati svoje mišljenje. Gre za odvračanje motenj in sposobnost osredotočanja, fokusiranja misli na eno samo nalogo.
Vsi imamo sposobnost koncentracije – včasih :) 

Kar pomislite, kako je, ko se včasih dobesedno izgubite v kakšni stvari, pri kateri še posebej uživate – šport, glasba, film, video igra … Popolna koncentracija! Drugič pa se nikakor ne moremo zbrati. Misli nam begajo sem in tja, isti odstavek smo prebrali že trikrat, potem smo lačni, žejni, zaspani… Slišimo vse, kar se dogaja na ulici, snov je dolgočasna, čisto res nas ne zanima. Prava mora!

Vse več otrok in odraslih ima težave pri osredotočanju na eno samo nalogo. Zakaj si otroci težko zapomnijo snov? Kako jih pripraviti do tega, da jih bo zanimalo še kaj drugega kot telefon in igrice?

Večina strokovnjakov opozarja na to, da vedno več časa preživimo pred zasloni, kjer je vse v trenutku na dosegu roke, vse manj se je treba potruditi in razmišljati. Vse bolj postajamo pasivni uporabniki informacijske tehnologije. Že branje knjige je kognitivno mnogo bolj zahtevno od gledanja video vsebin na YouTubu ali TikToku.

Kaj je tako privlačno pri video igricah in pametnih telefonih, da nas pritegne kot magnet? Psihologinja dr. Jasna Bajraktarević pojasnjuje, da se moramo zavedati, da je ta odvisnost ustvarjena namerno zato, da čim več ljudi uporablja aplikacije in igrice, ki prinašajo denar.

Vedno bolj se sprašujemo, zakaj imajo otroci slabo koncentracijo, zakaj se težje učijo, zakaj imajo težave s pomnjenjem snovi. V primerjavi s tem, kar ponuja pametni telefon, so učni načrti zelo dolgočasni, nezanimivi, zastareli in kot takšni otrokom ne nudijo takšnega občutka zadovoljstva kot nekoč. V primerjavi s tem, kar ponujajo internet in igrice, učni načrt nikakor ne more biti konkurenčen.


Kaj magičnega imajo v sebi igrice?

Predvsem na eni strani igranje igric spodbuja izločanje adrenalina, na drugi strani pa spodbuja zadovoljstvo s tem, da se v velikih količinah izločata oksitocin in serotonin. Ko v igrici zmagujemo, damo gol, se ob tem počutimo kot zmagovalci. Raven izločenih »hormonov sreče« je pri tem dovolj visoka, da se k igricam vedno znova vračamo. Pri tem je najpomembnejši občutek uspeha, ki ga imajo otroci ob igranju.

Google ponuja informacije, video vsebine, do katerih lahko otroci dostopajo v nekaj sekundah. Zato se otrokom zdi, da se jim ni treba več potruditi in učiti. Vendar pa obstaja ogromna razlika med informacijami in tem, kar imenujemo učenje.

Učenje nastane šele takrat, ko informacije shranimo v dolgoročni spomin in jo prikličemo iz spomina takrat, ko jo potrebujemo. Šele takrat temu rečemo znanje.
Starši se pogosto bojimo biti »preveč strogi«, postaviti meje pri uporabi telefona in biti pri tem dosledni. Ali je možno, da bi bili sedem dni brez pametnega telefona ali brez igric? Na začetku bo verjetno zelo težko, ni pa nemogoče. Pri tem nam pomaga, da naredimo zavestne in načrtovane premore v dnevu, ko telefona ne uporabljamo. Začnemo z eno uro, pa potem z dvema. Naredimo premor en dan med vikendom tako, da odložimo vse naprave. Opazujemo, kakšno je življenje brez telefona in računalnika. Normalno je, da nam bo na začetku dolgčas, saj ne bomo vedeli, s čim naj zamenjamo čas, ko sicer uporabljamo računalnik in pametni telefon. Sčasoma se bo spet pojavila kreativnost, ki bo ponovno spodbudila možnost za to, da kognitivno procesiranje postane nekaj, s čimer se bomo ukvarjali. Za otroke je celo koristno, da jim je kdaj pa kdaj dolgčas, takrat se namreč začneta prebujati domišljija in ustvarjalnost.

Strategije za boljšo koncentracijo pri učenju

Ustrezno učno okolje je zelo pomembno pri koncentraciji. Dejavniki, ki neposredno lahko vplivajo na zbranost so: hrup, osvetlitev, delovna površina. Idealen učni kotiček ima zelo malo ali nič motečih dejavnikov. Telefon ne sodi na delovno mizo med učenjem.

Izredno pomembno za boljšo zbranost je aktivnost med učenjem. Kaj pomeni aktivno učenje? To pomeni, da je otrok ali mladostnik ves čas aktivno vključen v proces učenja, kar spodbuja kritično razmišljanje, učenje z več čuti in boljše razumevanje snovi. Če smo pri učenju ves čas aktivni, lažje premagujemo občutke zaspanosti, dolgočasja, nezanimanja. Ko se otrok uči, naj ima v roki kuli, barvice, označevalce teksta. Postavlja naj si vprašanja, dela izpiske, miselne vzorce, podčrtuje ključne informacije, piše povzetke, izdeluje učne kartice, skice, diagrame.

Za otroke, ki imajo več težav s koncentracijo kot npr. otroci z ADD ali ADHD, obstajajo različne vaje za koncentracijo in didaktični pripomočki, ki spodbujajo aktivno pozornost. Zelo koristna je tudi vadba čuječnosti za otroke in najstnike, ki prispeva k izboljšanju pozornosti, pozitivno vpliva na razvoj kognitivnih funkcij, pomaga pri zmanjšanem doživljanju stresa in tesnobnosti in zmanjševanju impulzivnosti.




Prispevek je pripravila psihoterapevtka transakcijske analize Manja Kristanc.

Morda bi vas zanimalo tudi:
Terapija sprejemanja in predanosti (ACT)
Stopnje stresa
Osebna rast

Slika: Julia M Cameron, Andrea Piacquadio, pexels.com




Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se