Strah
Skupno čustvo vsem opisanim pojavom je strah, ki je eno izmed osnovnih čustev in ga doživljamo vsi ljudje, kadar se soočimo z realno nevarnostjo v sedanjem času. Npr. ko se proti nam zaganja nevaren pes se nas večina ustraši, pri čemer nam lahko začne hitreje biti srce, začnemo hitreje dihati, se potiti, tresti, zamrznemo, začnemo bežati ali napademo. Vidimo, da je strah v določenih situacijah lahko popolnoma razumljiv in smiseln odziv.Anksioznost
Včasih pa se pojavi strah pred nečim, kar se še ni in morda tudi ne bo zgodilo. Gre za anksioznost ali tesnobnost, ki je čustvo, usmerjeno v prihodnost. Ljudje se začnemo izogibati mislim in občutkom, povezanih z objektom ali situacijo, ki se jih bojimo, ali pa se izogibamo celo situacije same. Ravno izogibanje pa ohranja ali celo stopnjuje našo anksioznost, ker se ne soočimo s problemom. Zaskrbljenost se tako samo stopnjuje, če do srečanja z objektom oz. situacijo ne pride. Poveča se aktivnost živčnega sistema in opazimo lahko enake telesne znake kot pri občutku strahu, kljub temu da gre za strah pred objektom ali situacijo, ki si jo zamišljamo in se redko tudi zares zgodi.Določena količina anksioznosti je v življenju normalna. Anksiozni smo, kadar imamo govor pred večjo skupino ljudi in si zamišljamo kakšni bodo njihovi odzivi ali kakšna bo uspešnost našega nastopa; lahko smo anksiozni kadar se pripravljamo na soočenje z osebo, s katero se moramo pogovoriti o določenem konfliktu; anksiozni smo pred pisanjem izpita, ker nas je strah, da bodo vprašanja pretežka in ne bomo uspešni, … Anksioznost je lahko koristna, saj se zaradi strahu pred neuspehom bolje pripravimo ali pa bolj varno vozimo zaradi strahu pred nesrečo.
REŠI ANONIMNI TEST ANKSIOZNOSTI
REŠI ANONIMNI TEST SOCIALNE ANKSIOZNOSTI
Anksiozne motnje
V drugih primerih pa lahko ta postane kronična in privede do anksioznih motenj, ki lahko zelo poslabšajo naše počutje in kakovost življenja. Anksioznost naše telo pripravi na boj ali beg, poveča se aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in boljšo prekrvavitev mišic. Pri osebah z motnjo je taka reakcija glede na situacijo pretirana ali traja predolgo, do nje pa lahko pride tudi, ko oseba ni v dejanski nevarnosti. Najpogostejše anksiozne motnje so generalizirana anksioznost, panična motnja, socialna fobija ter obsesivno-kompulzivna motnja. So kompleksne motnje, pri katerih gre za kombinacijo genetskih, vedenjskih, razvojnih in drugih faktorjev.
GENERALIZIRANA ANKSIOZNOST
Pri generalizirani anksioznosti je osrednji simptom kronična pretirana zaskrbljenost in bojazen, pogosto brez zunanjega sprožilca, ki traja vsaj 6 mesecev. Značilna je prekomerna zaskrbljenost za zdravje, denar, družino ali delo, pričakovanje katastrofe (npr. močan strah pred terorističnim napadom na domače mesto po tem ko sliši, da se je to zgodilo na bližnjem vzhodu). Osebe se skrbi ne morejo otresti, tudi če se zavedajo, da so te neupravičene. Spremlja jo nespečnost ali prevelika količina spanja, pojavijo se lahko glavoboli in slabost, tresenje, napetost, razdražljivost, znojenje, omotičnost, šibkost, težave s koncentracijo. Pogosto so lahko ob tem prisotne tudi druge motnje, kot na primer depresija in zloraba drog. Ob močni anksioznosti osebe težko opravljajo tudi enostavne vsakodnevne naloge.PANIČNA MOTNJA
Druga oblika anksioznih motenj je panična motnja, ki zajema ponavljajoče napade panike. Pri paničnem napadu gre za nenaden intenziven strah in nelagodje, pri čemer se sprosti velika količina adrenalina, ki vpliva na živčni sistem, kar se pokaže s telesnimi znaki. Povišan utrip srca, bolečina v prsih, občutek dušenja, vrtoglavica, tresavica, slabost, otrplost, temnenje pred očmi, navali vročine ali mraza ipd. so telesne značilnosti, ki jih spremljajo strah pred zadušitvijo, strah pred smrtjo zaradi odpovedi srca, strah pred izgubo nadzora in norostjo, oddaljeno doživljanje sveta ali sebe. O paničnem napadu govorimo, ko tako stanje traja vsaj 10 minut, lahko pa tudi do ene ure. Ni nevaren, vendar gre za stanje, ki je osebi zelo neprijetno. Nima jasnega zunanjega sprožilca in se lahko pojavi tudi v spanju, pri čemer opisani simptomi osebo prebudijo.
Samopomoč pri anksioznosti
Priporočljivo je imeti urejen ritem spanja s 7-8 urami spanja na noč. Izogibajte se pijačam s poživili, kave, saj spodbujajo aktivacijo osrednjega živčnega sistema, ki jo želimo v primeru anksioznosti omiliti. Opustite alkohol in nikotin ter se izogibajte sladkarijam, ki povečujejo razdražljivost. Gibajte se. Tudi tehnike sproščanja in meditacija pomagajo omiliti simptome anksioznosti, če gre zgolj za šibko ali zmerno obliko motnje.Se sami srečujete s simptomi, ki vplivajo na vaše delo, medosebne odnose ali druga življenjska področja? Se vam zdi, da je vaša tesnoba morda povezana z drugimi telesnimi zdravstvenimi težavami ali imate druge duševne težave? Poiščite strokovno pomoč. Z zdravniškim pregledom lahko izločimo druge možne telesne vzroke za anksioznost. Učinkovita Zgodbe s psihoterapevtskega kavča - panični napadi
Oglejte si
terapevte, ki vam pomagajo pri anksioznosti
Leja Lampret, dipl. psih. (UN)
www.pb-idrija.si/zdravljenje-in-pomoc/katere-bolezni-zdravimo/anksiozne-motnje
www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/anksiozne-motnje/generalizirana-anksiozna-motnja
www.psihoterapija-ordinacija.si/dusevne-motnje/anksiozne-motnje/panicna-motnja
www.psychologytoday.com/us/blog/the-color-anxiety/201110/anxiety-nerves-and-fear-in-the-family
www.psychologytoday.com/us/conditions/generalized-anxiety-disorder
Članek je bil pripravljen v okviru projekta "Uporaba sodobnih komunikacijskih medijev pri osveščanju glede duševnega zdravja mladih na prehodu v odraslost" Oddelka za psihologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani in podjetja Talk Through d.o.o. s spletnim mestom www.mojpsihoterapevt.si
Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
.png)
Morda bi vas zanimalo tudi:
Zgodbe s psihoterapevtskega kavča - panični napadi
Ko te zagrabi panika
10 znakov, da je čas za obisk psihoterapevta
Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov