Skozi terapevtski proces je začel postopoma razumeti svojo stisko, prepoznavati lastne moči in življenje graditi bolj zavestno.
V službi se mi je obetalo napredovanje in veliko sem stavil nanj. Zdelo se mi je, da bo ta razgovor potrdil nekaj pomembnega. A že pred njim se je v meni začelo nekaj lomiti.
Prvič v življenju sem celo noč prebedel. Misli se niso ustavile. Ponoči sem se potil, po telesu sem čutil mravljince, strah pred prihodnostjo pa me je povsem ohromil. To ni trajalo le eno noč. Z vsako neprespano nočjo sem bil bolj izčrpan, bolj razdražljiv in manj podoben sebi.
V službi se mi je obetalo napredovanje in veliko sem stavil nanj. Zdelo se mi je, da bo ta razgovor potrdil nekaj pomembnega. A že pred njim se je v meni začelo nekaj lomiti.
Čeprav sem bil sicer miren človek, sem postal vzkipljiv celo do žene in otroka. Potem je prišel prvi udarec: napredovanja nisem dobil. Začel sem se zapirati vase. Kmalu zatem pa je sledil še drugi udarec, odpoved. Takrat je nespečnost udarila z vso silo. Finančna negotovost in strah sta mi popolnoma prevzela misli. Imel sem občutek, da na izgubo službe pomislim vsakih nekaj sekund. Tudi ponoči se nisem mogel umiriti. Težko sem se zbral, telo me je bolelo, po vsem telesu sem čutil napetost in mravljince. Podnevi sem za nekaj minut zakinkal, ponoči pa sem se samo premetaval. Sčasoma sem opazil, da mi vsaj malo pomaga intenziven šport, takšen, pri katerem sem moral biti popolnoma osredotočen. Le takrat je notranji hrup za trenutek utihnil. Odločil sem se, da se bom s tem spopadel. Začel sem hoditi na psihoterapijo in tam iskreno govoriti o svojem strahu, nemoči in sramu. Res sem se trudil slediti smernicam in počasi so prišli prvi znaki izboljšanja. Bil sem srečen že, ko sem spal dve ali tri ure skupaj. Ko sem opazil, da čez dan na izgubo službe ne pomislim več neštetokrat, ampak “le še” nekajkrat na uro, sem vedel, da grem v pravo smer.
Na nadaljnjih srečanjih sem začel bolj jasno prepoznavati svoje kompetence in močna področja. Počasi sem začel graditi novo karierno pot. Od takrat je minilo že nekaj let. Danes imam uspešno kariero na področju, kjer sem si vedno želel delati. Ko pogledam nazaj, vem, da je bilo tisto obdobje eno najtežjih v mojem življenju. A hkrati vem tudi, da me ni uničilo. Pomagalo mi je, da sem začel svoje življenje graditi bolj zavestno.
Zgodba je zapisana na podlagi prispevka Nespečnost, ki ga je napisala Martina Judež, certificirana psihoterapevtka transakcijske analize.
Boris, 39 let
Oglejte si
naše terapevte s področja nespečnosti
Kaj nam pomaga razumeti ta zgodba?
Nespečnost pogosto ni le težava s spanjem. Lahko je povezana s stresom, strahom, izgubo varnosti, življenjskimi prelomnicami ali občutkom, da človek nima več nadzora nad prihodnostjo.
Psihoterapija lahko pomaga nasloviti notranji nemir, ki človeka ponoči ohranja budnega. Ko se začne zmanjševati psihična napetost, se lahko postopoma vračata tudi občutek varnosti in zmožnost počitka.
Morda bi vas zanimalo tudi:
Stres
Na kratko o depresiji
Kako obvladovati panične napade