Obsesivno-kompulzivne osebnostne motnje (OKOM) ne smemo zamenjevati z obsesivno-kompulzivno motnjo (OKM). Tako pri OKM kot OKOM so lahko prisotne vsiljive misli in prisilna dejanja.
Ljudi z OKM vsiljive misli ženejo v prisilna dejanja, kot so na primer čiščenje svojega doma ali zbiranje določenih predmetov, a jim to predstavlja težavo. Svojih misli (obsesij) ter prisilnih dejanj (kompulzij) se sramujejo.
Ljudje z OKOM pa so prepričani, da delajo prav. In mnogo, mnogo stvari res naredijo prav. Pridni so. Ves čas se odrekajo užitkom. S svojo predanostjo delu so zelo pomembni za družbo. Pokonci držijo podjetja in družine. So desne roke voditeljev.
Lahko bi celo rekli, da osebe z OKOM živijo zato, da delajo. Zrele osebnosti načrtujejo svoje delo tako, da bo le-to najhitreje in najučinkoviteje opravljeno. Sledi zadovoljstvo ob opravljenem delu ter zaslužen počitek in prosti čas. Pri ljudeh z OKOM pa zdravega ravnovesja med delom in prostim časom ni, saj praktično ves razpoložljiv čas zgolj delajo. Nad sabo občutijo pritisk neprestanega dotoka delovnih nalog. Zaradi zanje značilnega dojemanja realnosti se počutijo zasuti z delom. Nimajo uvida, da si, pogosto nesmiselne delovne naloge, pri katerih se izgubi bistvo samega namena dela, nalagajo sami. Osebe z OKOM so lahko izredno drobnjakarske in natančne, manjka pa jim strateška usmerjenost na cilje in rezultate dela. Zaradi njihove težnje po popolnosti so vedno v časovni stiski. So prizadete, ker bližnji njihovega velikanskega vloženega truda ne cenijo v tolikšni meri, kot bi si želele.
Zaradi svoje osredotočenosti na delo pravih prijateljev praktično nimajo, prav tako ne resničnega družabnega življenja. Imajo le osebe in druženja, ki jim predstavljajo neko vrsto dela, zadolžitve, na primer druženja s poslovnimi partnerji.
Oseba z OKOM je do oseb, ki jih priznava kot avtoritete (v zasebnem življenju je to lahko na primer eden od staršev ali zakonec, v službenem pa njej nadrejena oseba) izredno vdana, lojalna. Tudi če dejstva niso na strani avtoritete, jo oseba z OKOM neomajno podpira in deluje po njenih usmeritvah.
Povsem drugačna pa je do svojih preostalih družinskih članov ter v službenem okolju do njej podrejenih sodelavcev. Po njenem mnenju ni njihovo delo nikoli dovolj dobro opravljeno. Do njih je zelo agresivna, jih pretirano nadzoruje, ponižuje, včasih celo terorizira, vendar to pogosto počne na zelo subtilne načine, na primer s pasivno agresijo, zato se njene žrtve izživljanja nad njimi pogosto ne zavedajo.
Oseba z OKOM ne mara sprememb. Ogromne napore je pripravljena vložiti v to, da bi stvari ostale takšne, kot so. Prav tako mora biti delo opravljeno točno tako, kot želi ona – vedno na isti način.
Naslednja lastnost osebe z OKOM je njena skopost. Skopa je zato, ker se boji morebitnih hudih časov v prihodnosti, na zato, ker bi hrepenela po bogastvu. Svojih sodelavcev zato kljub realnim materialnim zmožnostim ne nagrajuje toliko, kot bi jih lahko.
Kako se razvije obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja?
Vzrok je lahko prestroga in hkrati premalo ljubeča vzgoja v otroštvu. Otrok nima občutka nadzora nad svojim življenjem. V sebi lahko skriva močne občutke krivde ali sramu. Po drugi strani pa lahko otrok iz razpuščene družine v odrasli dobi razvije to osebnostno motnjo v želji, da ne bi postal takšen, kot so bili njegovi starši.
Psihoterapija oseb z OKOM
Za osebe z OKOM je psihoterapija zelo priporočljiva. Ključ do uspeha je zelo počasno in nadzorovano soočenje s svojimi globoko in skrbno zakopanimi težavami ob pomoči psihoterapevta, usposobljenega za prepoznavo OKOM in obravnavo oseb s to osebnostno motnjo. Za psihoterapijo se sicer odloči malo oseb z OKOM.Psihoterapija žrtev oseb z OKOM
Cilj žrtev oseb z OKOM v psihoterapiji je preko prepoznavanja - pogosto subtilnih - vzorcev delovanja osebe z OKOM ter lastnih odzivov nanje, soočenja z lastnimi čustvi, kot so močni občutki nevrednosti in krivde, živeti bolj lahkotno, svobodno, srečno življenje.
Alenka Turičnik, certificirana psihoanalitična psihoterapevtka
Morda bi vas zanimalo tudi:
Bipolarna motnja
Na kratko o anoreksiji nervozi
5 vprašanj pred prvim obiskom psihoterapije
Viri:
- Brezovar, S. (2019). Osebnostne motnje v teoriji in praksi – zakaj nastanejo, kako jih prepoznamo in kako zdravimo. Ljubljana: UMco.
- McWilliams, N. (2017). Psihoanalitična diagnostika – Razumevanje osebnostne zgradbe skozi klinični proces. Ljubljana: UMco.