»Naj se ti izpolnijo vse tvoje želje.«
»Živi svoje sanje.«
»Želimo ti vse, kar si sam najbolj želiš.«
Želje so lahko majhne in velike. Majhne želje si je lahko izpolniti: kupiti določen izdelek, udeležiti se nekega dogodka, odpotovati v bližnji ali daljni kraj. Kaj pa velike, globoke želje? Kaj, če ne vemo, česa si v resnici želimo? Če čutimo, da v življenju nekaj zamujamo, a ne vemo, kaj. Če hitimo in se ženemo, ker nas nekaj sili v to, a ne vemo, čemu. Kaj storiti takrat?
Prva možnost, ki se nam v tem primeru ponuja, je, čim manj ali sploh nič razmišljati o tem, le še bolj se truditi, še hitreje brzeti naprej, predvsem pa se ne ustaviti. Izpolniti si čim več materialnih želja.
Obstaja pa tudi druga možnost. Lahko se ustavimo. Razmislimo. Pri tem seveda tvegamo, da nas dohitijo naši strahovi, ki smo jih med našim dirjanjem pustili za seboj.
Vedeti, kaj si zares želimo, v resnici ni samo po sebi umevno.
Pogosto še dandanes slišimo starše reči majhnemu otroku, ki najprej želi nekaj, nato pa nekaj drugega: »Saj še sam ne veš, kaj bi rad.« Le kako naj ve? V njem obstaja šele nežen prvi poganjek njegovih želja. Če bo odraščal v ugodnih razmerah, to je v spodbudnem in razumevajočem okolju, se bo nežen poganjek lahko ohranil, postopoma, v dolgih letih odraščanja, pa tudi razvil v zdravo, razvejano in močno drevo. Tak človek bo vedel, kaj si želi početi v življenju, v čem uživa in česa ne mara. V največji meri bo počel stvari, ki jih želi početi, ker ga izpolnjujejo in osrečujejo, ne pa zato, ker to počnejo tudi drugi.
Včasih pa starši otrokovih želja iz različnih razlogov ne zmorejo negovati. Morda se jim zdi samoumevno, da so otrokove želje enake njihovim. Morda zaradi skrbi za preživetje družine nimajo volje še za to, da bi prisluhnili otroku. Morda pa otrokovih želja ne morejo sprejeti. V takih in podobnih primerih se lahko zgodi, da se nežni poganjki otrokovih želja ne morejo v polnosti razviti in pokazati svetu. K sreči pa je mogoče tudi kasneje marsikaj nadoknaditi. Želje lahko dobijo drugo priložnost za svoj razvoj v procesu psihoterapije.
Želja je šele začetek. Začetek načrtov, akcije in zadovoljstva ob doseženem cilju.
Želim vam – prave želje. Kajti ljudje, ki v resnici vedo, kaj si želijo, so srečni ljudje.
Alenka Turičnik, specializantka psihoanalitične psihoterapije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Kaj mi sporočajo občutki, ki jih doživljam v tišini?
Terapevtski učinek pravljic: Psihološka analiza pravljice Pepelka
Osebna rast