Prazniki lahko občutek osamljenosti poglobijo. Lahko se nam zdi, da smo le mi tisti, ki nam manjka družba in podzavestno zaključimo, da je z nami nekaj narobe in nam je v življenju spodletelo. Po drugi stani nas družba skorajda sili, da decembra nismo - kot sicer - bitja s celim spektrom čustvenih odzivov – pač pa moramo biti »veselega« decembra neprenehno veseli.
Osamljenost in mi
Osamljenost je zapletena, z njo se lahko srečamo kadar koli. Pri tem ni pomembno, koliko časa preživimo z drugimi, ampak kakšno je naše dojemanje izoliranosti. Nekateri ljudje z veliko socialne opore lahko trpijo zaradi osamljenosti, drugi pa se kljub samoti ne počutijo osamljene.Kadar se nekdo počuti osamljenega, je ranljiv za duševne in celo telesne bolezni. Ko je človek osamljen, težko uravnava čustva in slabše skrbi zase. Osamljenost vpliva tudi na samozavest. Oseba z nizko samopodobo lahko zmotno verjame, da ni vredna ljubezni ali pripadnosti in se še bolj izolira.
Osamljenost ubija
Glede na to, da vse več ljudi živi v mestih, se zdi ironično, da je osamljenost tako velik problem. A kljub temu se čedalje več ljudi počuti osamljenih: še posebej pogosta je pri starejših, osebah s posebnimi potrebami, brezposelnih, bolnih, tistih, ki so se pred kratkim preselili in sveže ločenih.Osamljenost je javnozdravstveno vprašanje. Raziskave razkrivajo, da telesne posledice osamljenosti vključujejo visok krvni tlak, bolezni srca in ožilja, kognitivni upad in depresijo.
Kako si lahko pomagamo sami?
- Prvi korak je spoznavanje občutka. Poskusite si podati dovoljenje, da svojo osamljenost občutite v celoti. Tako kot je težko popraviti pregorelo žarnico, ne da bi jo pogledali in vedeli, kakšna je njena moč, je težko spremeniti stvari v življenju, razen če si vzamemo čas, da jih razumemo. Zato je pomembno, da raziščete svojo osamljenost. Pa naj bo preko pogovora s prijateljem, s terapevtom ali tako, da si zavrtite glasbo, se potopite v občutek ali ga celo poskusite izplesati ali narisati.
- Bolečina osamljenosti vas lahko spodbudi, da se povežete z drugimi ljudmi.
- Večina ljudi se je že srečala z bolečino osamljenosti. Razmislite, ste v preteklosti že našli dobro strategijo, ki je delovala, ko ste se spoprijemali z osamljenostjo? Kaj je delovalo – in kaj ne?
Kako nam lahko pomaga psihoterapija?
S strankami v procesu sprememb vedno znova ugotavljamo, kako pomembna je sposobnost prepoznavanja in izražanja čustev. Pa tudi osvajanje čustvene abecede in izražanje lastnih potreb. Pogovor o občutkih spodbuja ljudi k iskanju rešitev. Če veste, da se počutite osamljene, lahko glede tega tudi ukrepate.Terapevti razumemo pomen odnosov in izražanja resničnih čustev. Osebi lahko pomagamo, da bolj pozitivno gleda na socialne povezave, ki jih ima. Z vami razmišljamo o preoblikovanju odnosov in vas vodimo do večjega zadovoljstva z izboljšanimi komunikacijskimi veščinami, postavljanjem meja ali samozavestjo.
HIPNOTERAPIJA – KRALJEVA POT DO NEZAVEDNEGA
Glede na to, da je tako kot za našo srečo tudi za uspeh terapije ključen odnos, poleg varnega prostora in opore v terapijo rada vnašam več različnih metod. Izmed palete orodij je gotovo ena bolj barvitih delo v stanju globoke sproščenosti ali t.i. hipnoterapija. Zaradi učinkovitega razreševanja globljih vzrokov hitreje, kot smo morda vajeni, 90 % strank poroča o drastičnem izboljšanju že po prvih treh srečanjih, ki zaradi narave hipnoze trajajo uro in pol.V stanju globoke sproščenosti lažje dostopamo do modrosti in informacij, shranjenih v našem podzavestnem umu. Poseben čar dostopanja do le-teh je, da lahko v enem srečanju raziščemo in sprostimo zavore, ki nam preprečujejo bolj bogato in zadovoljujoče življenje – in zaženemo kolesje, zaradi katerega se bodo spremembe zgodile hitreje, na bolj preprost in naraven način.
Urša Young, psihologinja in spec. psihoterapije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Kaj je psihoterapija?
Zimska depresija" ali sezonska afektivna motnja (SAM)
Strah pred javnim nastopanjem