Partnerstvo - pasti in rešitve

Sodoben način življenja prinaša ogromno izzivov tudi na partnerskem področju. Znamo razreševati medsebojne težave, slišimo partnerja, se v partnerskem odnosu razvijamo ali nas duši?




 

Nekaj vprašanj o njenih izkušnjah in pogledih na partnerstvo v današnji družbi smo postavili Evi Hrovat Kuhar, partnerski in družinski terapevtki.


Glede na vaše izkušnje, s kakšnimi težavami in izzivi se srečujejo partnerji v današnjem času? Na katerih področjih so največje razlike v težavah, če jih primerjamo z našimi starši?

Danes je tempo življenja skoraj na vseh ravneh ubijalski. Časa kronično primanjkuje, obveznosti je vsak dan toliko, da mora vsaj kakšno počakati na boljše čase, delovniki se podaljšujejo, stres se veča. Prav zanimivo se mi je zdelo, ko sem v nekem starejšem slovenskem filmu (pojma nimam več, kateri je bil) naletela na očitek očeta sinu, v smislu - 'Delam od šeste zjutraj do dveh, dan na dan, domov pridem ves utrujen, ti pa tako...' Tak delovni čas, ko bi prav vsako popoldne človek nehal z delom ob dveh popoldne, lahko danes le iščemo, z lučjo pri belem dnevu. Poleg tega so bili otroci včasih samostojnejši, sami so poskrbeli za marsikatero zadevo, za katero se danes čutijo odgovorni starši. Predvsem pa je bilo včasih doma več časa za pogovore, danes pa 'pojejo' predvsem pametni telefoni in računalnik.

In to pomanjkanje časa in nenehno hitenje se prav gotovo pozna tudi v partnerstvu, kjer digitalne vsebine odžirajo čas in energijo za razgovor. Samo poglejte pare, na primer na kavi. Skoraj se ne zgodi, da ne bi nenehno preverjala sporočil ali pa kakšnih drugih vsebin.

Na različnih forumih najdemo največ vprašanj okoli nespoštovanja s strani partnerja, neupoštevanja želja ipd. Kakšno je vaše mnenje?

Se strinjam, to so najpogostejše teme, ki jih par v terapiji omenja, predvsem je trpek občutek 'neslišanosti'. Neupoštevanje želja zaboli, bolečina povzroči upor in razdor in namesto pogovora in razčiščevanja situacije nastopijo obtoževanje, zamere, molk, težave na področju intime. Na teh področjih lahko terapija dela skoraj čudeže. Seveda kot terapevtka nimam čarobne paličice, z zamahom katere bi poradirala in izničila vse nesporazume in bi se potem cedila le med in mleko. Tako zlahka ne gre. Lahko pa paru pomagam izgrajevati boljši odnos z učenjem uspešnejše komunikacije in primernejših odzivov, še zlasti pa z učenjem spretnosti prepoznavanja in predvsem upoštevanja želja in potreb obeh. Pogosto je potrebna le drobna sprememba v pogledu na težavo in nekaj dodatnih spodbud.

Slabšanje odnosa se pogosto pritihotapi polagoma, ne prav očitno. Nesporazumi se neopazno, a vztrajno kopičijo in zastrupljajo odnos, kar je dolgoročno, brez ukrepanja, za zvezo lahko usodno. Nekateri mislijo, da je partnerska terapija na mestu takrat, ko v odnosu nekaj poči in ne gre več. Jaz bi raje rekla, idealno je takrat, ko se začnejo kazati prve razpoke. Da se partnerja pravočasno naučita prepoznavati ogrožujoča dogajanja in da lahko kasneje hitreje in pravilneje reagirata.


 

Veliko se ukvarjate tudi z različnimi družinami, njihovimi odnosi in dinamiko. Kdaj pride do točke oz. kaj se mora zgoditi, da v družini spoznajo, da potrebujejo pomoč strokovnjaka?

Res je, srečujem se zelo različnimi družinami. Včasih se posameznik, par ali kar cela družina enostavno znajdejo v situaciji, ki ji niso kos. Poiskati terapevtsko pomoč je ne tako redko še vedno tabu. Ljudem se zdi, da so odpovedali, ko se ne znajdejo več. Kadar zbolimo, poiščemo zdravnika, ko nekaj ni v redu z avtom, se obrnemo po pomoč k mehaniku. Ko pa 'zboli' odnos, marsikdo pusti, da se situacija le slabša, pa je tako pomembno tudi v taki situaciji znati poiskati pomoč pri strokovnjaku.

Družine navadno izpostavljajo tri glavna področja: težave, povezane s šolo, vzgojne probleme, zelo pogosto so izpostavljene tudi težave, ki vzniknejo zaradi različnih vzgojnih stilov doma. Kot pri partnerstvu je tudi pri družinskih zagatah dobro poiskati pomoč prej, ko se začnejo pojavljati nesoglasja in se nesporazumi začnejo nabirati in ne šele takrat, ko že enkrat poči.

Odgovor na vprašanje, kdaj poiskati pomoč, je v osnovi jasen in kratek: Kadar se partnerja ne počutita več udobno in, kadar je v družini več prepirov kot razumevanja in smeha, takrat je čas za ukrepanje.

Kot kažejo izkušnje različnih psihoterapevtov, dajo začetno pobudo za partnersko svetovanje ženske. Vendar svojega moža težko prepričajo, da bi se udeležil svetovanja. Kakšen nasvet bi lahko podali ženskam, kako naj motivirajo, spodbudijo partnerja, da je pomoč potrebna?


Zelo pogost razlog za odklanjanje terapevtske pomoči je nelagodje. Moškim se pogosto zdi, da poiskati pomoč pomeni priznati nemoč. Saj priznavajo, da morda ni vse tako, kot so si na začetku zveze predstavljali, ampak pogosto tiščijo glavo v pesek. Včasih tudi ignorirajo sporočila partnerke o tem, da s čim ni zadovoljna, ker se jim zdi to udobneje kot ukrepati, ker se jim morda zdi, da nihče ne živi v idealni zvezi, da odnos z leti itak zvodeni, da so oni čisto zadovoljni, če le ona ne bi tako nergala... Kadar je partner 'obtožen' za vse, kar se jima dogaja, je njegovo sodelovanje v terapiji skoraj misija nemogoče. Nihče ni rad 'kriv', nihče ne želi, da ga nekdo 'popravlja', kar je v mnogih, predvsem moških glavah že kar enačenje z udeležbo v terapevtskem procesu.

Predvsem je važno, na kakšen način je povedano. Za uspeh ideje, da bi oba poiskala terapevtsko pomoč, je pomemben način sporočanja te želje. Ne: 'Ti si kriv, da se slabo počutim, ker…', ampak: 'Potrebujem te, nesrečna sem, slabo se počutim, pogrešam…'.


Eva Hrovat Kuhar, psihologinja, vedenjsko – kognitivna in družinska terapevtka


Morda bi vas zanimalo še
Partnerska terapija
Na partnersko terapijo, tudi če (še) ni krize
Zgodbe s psihoterapevtskega kavča - alkoholizem

Oglejte si
naše terapevte





Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se