Strah pred nastopom v javnosti lahko človeku preprečuje, da s svetom deli svoje ideje, svoje delo in morda predstavi rešitve, ki bi lahko marsikomu pomagale.
Najpogostejši telesni znaki, ki spremljajo strah pred nastopanjem pred drugimi
• razbijanje srca in visok pritisk,
• potne in hladne roke,
• pomanjkanje zraka,
• suha usta in zategnjeno grlo,
• tresenje rok, nog, ustnic in glasu,
• rdečica in
• slabost in neprijeten občutek v želodcu.
REŠI ANONIMNI TEST SOCIALNE ANKSIOZNOSTI
Vzroke straha pred nastopanjem najdemo v naslednjih dejavnikih:
1. Fiziologija
Anksioznost povzroči vzburjenje avtonomnega živčnega sistema, ki se odzove na potencialno ogrožujoč dogodek. Ko se naše telo sooči z grožnjo, se samodejno pripravi na bitko, beg ali zamrznitev. Vzburjenje živčnega sistema privede do čustvenega odziva strahu, ki onemogoči, da bi se med nastopom počutili prijetno in varno.
2. Misli
Naslednji faktor vključuje posameznikova prepričanja o javnem nastopanju in pogledu samega nase kot govorca. Strah se pogosto pojavi, ko posameznik nima dobre samopodobe, ni prepričan v svoje sposobnosti, ima z nastopanjem slabe izkušnje iz preteklosti in se pogosto primerja z drugimi.
3. Situacija
Ne glede na karakterno predizpozicijo za anksioznost obstajajo situacije, ki vsakega človeka spravijo v nekoliko neugoden položaj. Pomanjkanje izkušenj, ocenjevanje, razlika v družbenem statusu med govorcem in občinstvom, nove ideje, ki so lahko izpostavljene preizpraševanju ali enostavno nepoznani ljudje, lahko povzročijo večjo stopnjo strahu.
4. Spretnosti
Nekateri ljudje so že po naravi zelo spretni govorci, vendar tukaj bolj kot kjerkoli velja pravilo »Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo«. Večkrat je posameznik izpostavljen nastopu pred drugimi, bolj se bo v situaciji počutil udobno in sproščeno.
Soočanje s strahom pred nastopanjem
Po mnenju strokovnjakov strah pred javnim nastopanjem najbolje odpravi temeljita priprava. Obstaja več načinov, kako se učinkovito pripraviti na nastop. Nekateri izmed njih so dobro poznavanje teme, večkratno ponavljanje govora pred ogledalom ali bližnjimi ter vizualizacija, pri kateri korak za korakom v mislih pregledamo situacijo in poskušamo odpraviti neprijetna občutja. Dobro je, da ne razmišljamo o tem, kaj bi šlo lahko med nastopom narobe, ampak se poskušamo osredotočiti na pozitiven izzid.
Če pri obladovanju težave potrebujete pomoč, se lahko obrnete na kognitivno-vedenjskega terapevta, ki vam bo pomagal ob spreminjanju misli, ki sprožajo strah.
Oglejte si
terapevte, ki vam pomagajo pri anksioznosti
Morda bi vas zanimalo še:
Vse o anksioznosti
Samoocenjevali test anksioznosti
Eva Hrovat Kuhar, univ. dipl. psih., VKT, partnerska in družinska terapevtka