Vsaka izkušnja, ki jo doživite čez dan, vpliva na vašo fiziologijo in posledično na vaše razpoloženje in duševno stanje. Kaj vas spravi na rob? Kaj vas sprosti? Kaj vas prestraši?
V svetu klinične psihologije se uporablja izraz 'triggerji' za opisovanje izkušenj, ki vas spravijo v stanje tesnobe ali umika in 'glimmerji' za izkušnje, ki vam dajo občutek varnosti in povezanosti. Koncept triggerjev in glimmerjev je bistvenega pomena za razumevanje človeškega vedenja in čustvovanja, še posebej pri ljudeh, ki se soočajo s travmo. Izhaja iz polivagalne teorije, ki jo je razvil dr. Stephen Porges v 90. letih in s tem odkril nova obzorja razumevanja čustvene regulacije, socialne povezanosti in odziva na strah.
Sposobnost prepoznavanja tako triggerjev kot glimmerjev v vsakdanjem življenju je neverjetna življenjska veščina in lahko spremeni vaše duševno zdravje.
Znanstveno ozadje
Čeprav se tega najvrjetneje ne zavedate, vaš živčni sistem nenehno skenira okolje za namige – Ali naj bom previden tukaj? Je to nevarna situacija? Lahko tej osebi zaupam?Za to živčni sistem uporablja nekaj, kar imenujemo 'nevrocepcija' – 'šesti čut', ki deluje izven naše zavestne zaznave – za skeniranje situacij in ljudi, da ugotovi, ali so varni ali nevarni.
Ko naš živčni sistem zazna triggerje – namige za nevarnost – proizvede stresni odziv in sproži reakcijo boja, bega ali zamrznitve. Na drugi strani, ko naš živčni sistem zazna glimmerje – namige za varnost – vstopimo v nekaj, kar imenujemo 'modus socialne angažiranosti', kjer se počutimo varno, sproščeno in povezano z drugimi ljudmi.
Pomen polivagalne teorije za terapijo in zdravje
Polivagalna teorija je pomembna tako za terapevte kot za kliente, saj pomaga razumeti delovanje naših možganov in živčnega sistema, ki sta vodilo našega potovanja skozi življenje. Ta teorija pojasnjuje, zakaj nekatere žrtve ob izkustvu zlorabe ali nasilja ne pobegnejo ali se ne uprejo. Njihov živčni sistem namreč preklopi na dorsalni vagalni odziv omrtvičenosti ali paralize kot oblike preživetja.Glimmerji so ključnega pomena za mentalno zdravje, saj se nam pomagajo počutiti varne, srečne in povezane. Polivagalna teorija glimmerjev nam pove, da lahko tako iščemo tovrstne izkušnje, namesto da se osredotočamo na triggerje. Ta pristop je še posebej koristen pri ljudeh, ki se soočajo s travmami, saj jim omogoča, da zapustijo stanje stalne pripravljenosti na nevarnost in se lahko ponovno počutijo varne in povezane z drugimi.
Prepoznavanje vaših triggerjev in glimmerjev
Triggerji vsakega posameznika so različni in lahko traja nekaj časa, da ugotovite, kateri so vaši. Ko se jih boste začeli zavedati, pa boste bolje pripravljeni na stvari, ki v vas vzbudijo odziv na grožnjo in boste lahko namesto tega zase ustvarjali indikatorje varnosti.
Triggerji:
• Triggerji so lahko ljudje, kraji, stvari ali situacije, ki ustvarjajo občutek nevarnosti.• Triggerji aktivirajo obrambne mehanizme živčnega sistema za boj, beg ali zamrznitev.
• Vsak človek ima lahko različne triggerje. Nekateri primeri triggerjev so dvignjeni glasovi; račun, ki ga ne morete plačati; gledanje novic; določene objave na družbenih omrežjih; roki; zaskrbljujoča misel; izkušanje ignoriranja …
• Triggerji so običajno lažji za prepoznavanje, ker povzročajo zelo opazne fiziološke reakcije.
• Morda se ne zdi, da delamo veliko, ko prepoznamo svoje triggerje, vendar je to zelo jasen način, da svojo miselnost premaknemo od »tako se pač obnašam in reagiram" do »lahko predvidim in napovem svoja dejanja, ko se določene stvari zgodijo meni ali okoli mene.«
Glimmerji:
• Glimmerji so izkušnje, interakcije ali viri, ki se nam pomagajo počutiti varne, povezane, prisotne in umirjene.• Glimmerji lahko pomirijo živčni sistem in nas vrnejo v uravnoteženo stanje homeostaze.
• Vsak od nas ima različne glimmerje. Nekateri primeri glimmerjev so lahko tolažilne besede prijatelja; crkljanje s hišnim ljubljenčkom; jutranji čas zase; poslušanje glasbe; večerja s partnerjem …
• Glimmerji so lahko težje prepoznavni kot triggerji, ker so fiziološki odzivi nanje bolj subtilni in potrebna je zavestna pozornost, da jih ujamemo. Lahko se izkusijo kot občutek varnosti in miru ter splošen občutek, da je 'vse v redu'.
Sklep
Čeprav prepoznavanje triggerjev in glimmerjev ne bo ustavilo doživljanja odzivov boja, bega ali zamrznitve, saj so ti sistemi naravno zasnovani, da nas varujejo, pa nam lahko pomaga razviti občutek neke mere nadzora tudi, ko se neizogibno zgodijo težki trenutki. Hkrati lahko vodi k boljšemu samorazumevanju, obvladovanju čustvenih odzivov in splošne kakovosti življenja.
Reference
1. Psychology Today: "Polyvagal Theory: An Approach to Understanding Trauma" Povezava do članka
2. mindbodygreen: "How to Seek More Glimmers (Instead Of Triggers) In Your Life" Povezava do članka
3. Therapy with Abby: "Feeling Stressed? Getting to Know Your ‘Glimmers’ Could Help" Povezava do članka
Prispevek je pripravila Brina Majhenič, univ. dipl. psih