Navezanost je v nas vrojena, ter nas kot ljudi motivira vse življenje. Varno odvisnost dopolnjuje avtonomija. Popolna neodvisnost ali prevelika odvisnost ne obstajata, rečemo lahko, da obstaja le učinkovita ali neučinkovita odvisnost. Varna odvisnost spodbuja avtonomijo in samozavest ̶ avtonomija in varna odvisnost sta tako dve strani istega kovanca. Bolj kot smo varno navezani, bolj smo lahko ločeni in drugačni. Zdravo je vzdrževati občutek soodvisnosti in ne občutek samozadostnosti in nepovezanosti.
Navezanost ponuja »varna nebesa«, saj prisotnost ljube osebe v nas zbudi občutek udobja in varnosti, bližina s pomembnimi osebami pomirja živčni sistem. Je kot naravni protistrup občutkom anksioznosti in ranljivosti ter deluje kot blažilec v stresnih situacijah in negotovosti, torej ustvarja optimalen kontekst za razvoj osebnosti. Navezanost ponuja varne temelje, od koder je možno raziskovati svet in se prilagajati okolju, omogoča kognitivno odprtost novim informacijam, rast samozaupanja za tveganje, učenje in stalno spreminjanje predstav o sebi, drugih in svetu, kar olajša prilagajanje v novih situacijah. Omogoča možnost samorefleksije vedenja in občutkov. Olajša soočanje s konflikti in nam daje zmožnost biti v oporo drugim.
Čustva igrajo v navezanosti osrednjo vlogo. Ob navezovanju na druge osebe se vzbudijo naši najmočnejši čustveni odzivi. Nam in drugim povejo, kaj si želimo, kakšne so naše motivacije in potrebe. Čustvena odzivnost in dostopnost sta temeljnega pomena za ustvarjanje navezave, nasprotno pa neodzivnost prevajamo kot: »Tvoji signali mi nič ne pomenijo, med nama ni povezave«. Tako je tudi negativni čustveni odziv (jeza) boljši kot neodzivnost. Strah in negotovost aktivirata potrebo po navezovanju, sprva v družini, kasneje pa tudi v partnerskih odnosih. V težkih situacijah in življenjskih dogodkih, kot so bolezen, izguba, se pojavi močna potreba po tolažbi in povezanosti. Intenzivno pričnemo iskati bližino, saj nam občutek povezanosti da osnovno zaščito pred občutki nemoči in ničvrednosti.
Kaj pomeni biti varno navezan?
Prestrašen otrok ali otrok v stiski išče bližino in udobje. Starš se odzove s čustvi, ki so primerna situaciji in s tem se z otrokom medsebojno še povežeta. Otrok se čuti dovolj varnega za raziskovanje, saj ve, da starš misli na njega. Tak vzorec starševskega vedenja mu pomaga pri razvoju empatije, ki jo kasneje izraža tudi do drugih ljudi. Kako otrok doživlja navezanost ima dolgotrajne posledice, saj se na različne ljudi navezuje od otroštva preko adolescence v odraslo dobo. Pri varno navezanih otrocih v šolskem obdobju opažamo večjo stopnjo samozaupanja, boljšo socialno kompetentnost in konstruktivnejši način komunikacije.
Včerajšnji otroci pa danes postajajo partnerji in starši. Tudi v partnerstvu gre za medosebno ločene in hkrati soodvisne osebe. V partnerstvu pride do navezovanja, skrbi, nege in spolnosti. Gre za zvezo dveh enakovrednih oseb, ki aktivno sooblikujeta odnos v interakcijah, imata oba izraženo potrebo po varnosti in udobju, sta lahko ogrožena, prestrašena, prizadeta, sta zmožna biti skrbnika in podpornika partnerju v stiski, in se počutita dovolj varno, da eden pri drugem iščeta seksualno potrditev. Izoblikovala sta kriterije za naslednje tri kategorije partnerskih navezav:
• varna: Relativno z lahkoto se drugim približam. Prenesem, če sem od drugih odvisen ali so drugi odvisni od mene. Ni me strah, da me bodo drugi zapustili ali mi bodo prišli preblizu.
• anksiozna: Mislim, da mi drugi niso tako blizu, kot bi želel. Velikokrat imam občutek, da me partner nima resnično rad in me bo zapustil. Rad sem zelo blizu partnerju, kar ga včasih prestraši. V odnosu iščem stalne potrditve ljubezni, pogosto jezno protestiram in sem ljubosumen.
• izogibajoča: Neprijetno se počutim, če so mi drugi preblizu. Ne morem jim čisto popolnoma zaupati in ne morem si dovoliti, da bi bil od njih odvisen. Drugi želijo biti bolj intimni, kot pa je meni prijetno. Zanašam se predvsem nase.
Kako navezanost raziskuje družinska terapija?
Terapevti z družino raziskujemo njihov družinski scenarij, kakšna so pričakovanja članov o vlogah posameznikov v različnih situacijah. Hitro lahko odkrijemo člane, ki imajo vlogo skrbnikov in tolažnikov. Morda se v družini ponavlja scenarij iz generacije v generacijo. Lahko pa odkrijemo tudi korektivni scenarij, ko starši ne želijo ravnati tako, kot so njihovi starši.V družini in partnerstvu, ki je osnovan na varni navezanosti prostor odnosov omogoča vsem družinskim članom, da se počutijo dovolj varne, ter lahko raziskujejo odnose znotraj in zunaj družine. Družine, ki so varno navezane, imajo veliko sposobnost za medsebojno sodelovanje.
Zavedanje medosebnih odnosov pomeni, da je oseba do neke mere zmožna predvidevati, kako se bo bližnji počutil, kakšna so pričakovanja, katero vlogo bo odigral, kako lastna občutja in vedenje vpliva na druge. Pomeni biti zmožen obuti emocionalne čevlje drugega in biti zmožen razumevanja. Tako lahko varna družina pripoveduje varno zgodbo tudi o situacijah, ki so težke in se spomni na vsakega člana družine, ter mu sporoča občutek varnosti.
Navezanost je del življenja v vsaki medosebni soodvisnosti z drugimi. Le v dovolj varni navezavi se bosta partnerja ali družina čutila dovolj varno za raziskovanje novih vzorcev odnosov, ki bodo vplivali na navezanost med posameznimi člani. V varni navezavi lažje zdržimo tudi negativna čustva drugih ter sprejmemo različnost. Smisel in cilj povezovanja je spodbujati partnerja ali družino k zmožnosti poimenovanja čustev v sebi, komuniciranja o čustvih drugim, treniranje samorefleksivnosti in posledično ustvarjanju varne baze v odnosu.
Prispevek je pripravila specializantka psihoterapije Marija Marenk, svetovalka družinsko sistemske terapije.
Morda bi vas zanimalo tudi:
Partnerstvo - pasti in rešitve
Na partnersko terapijo tudi, če (še) ni krize?
Partnerska terapija
Slike: pexels.com (Josh Willink, Alex Green, Nataliya Vaitkevich)