Vseživljenjsko učenje

Vseživljenjsko učenje je dejavnost in proces, ki obsega vse oblike učenja, tako formalno kot neformalno ter naključno ali priložnostno. Seveda ni dovolj, da z učenjem pridobivamo znanje in določene kompetence, le-te je potrebno tudi uporabljati.
Nataša Grof, psihologinja, nam je predstavila, zakaj je učenje v vseh obdobjih življenja pomembno in kako nam lahko pomaga.

Zakaj je vseživljenjsko učenje tako pomembno? 

Ne samo, da je vseživljenjsko učenje pomembno, hkrati je neizogibno. Učenje je po definiciji proces spreminjanja navad ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom. Nove izkušnje pa pridobivamo ves čas in na podlagi njih prilagajamo svoje vedenje, da je bolj učinkovito.

Če govorimo o načrtnem učenju kot pridobivanju nekega novega znanja, pa je to zdaj pomembno bolj kot kadarkoli prej v zgodovini človeštva. Nikoli prej ni ena sama generacija doživela toliko sprememb na področju vseh možnih znanosti in tehnologij ter občutila tako velikih sprememb v vrednostnem sistemu. Seveda se ljudje moramo na te spremembe prilagoditi, sicer ne bomo mogli več funkcionirati v svetu, ki je takšen kot pač je. To pomeni nenehno izobraževanje in usposabljanje – učimo se delati z novimi računalniki in posodobljenimi operacijskimi sistemi, telefoni, avtomobili. Za vse to potrebujemo boljše znanje tujih jezikov. Nekateri tuji jeziki pri nas niso bili tako pomembni, zdaj je japonščina v poslovnem svetu nepogrešljiva. Učimo se bolj pravilnega gibanja, drugačnih in kvalitetnejših medosebnih odnosov in še bi lahko naštevala.

Če se želimo znajti v sodobnem svetu, za to potrebujemo določena znanja, ki jih nikakor nismo mogli dobiti pred dvajsetimi leti v srednji šoli, saj še niso obstajala. In že čez pet let bomo morali vedeti nekaj, o čemer se nam trenutno niti še ne sanja, da bi lahko obstajalo. A ni to vznemirljivo?

Nenehno učenje in izobraževanje pa prinese še eno zelo pozitivno posledico – natrenirane možgane. Možgane si lahko predstavljamo kot mišico – več kot jo bomo uporabljali, močnejša bo. In starejši kot smo, bolj je pomembno, da možgane in mišice uporabljamo, treniramo in se s tem upiramo proti degeneraciji. Razni tečaji za upokojence in univerze za tretje življenjsko obdobje so nekaj najboljšega za najstarejši del naše družbe. Trenirajo možgane, držijo korak s časom in še družijo se, kar ima dokazano pozitivne vplive na telesno in duševno zdravje.

Kako pa je z neformalnim izobraževanjem? Kako lahko pomaga?

Če ne potrebujemo nekega papirja zaradi dokazovanja nivoja izobrazbe pri iskanju službe ali nadaljevanju šolanja, je vseeno, ali je izobraževanje formalno ali neformalno. Včasih je neformalno izobraževanje lahko tudi bolj kvalitetno kot neformalno. Marsikateri zaposlovalec po svetu sploh ne gleda diplom in podobnih dokumentov, ampak te praktično preizkusi, preden te zaposli. To sicer ni ustaljena praksa, zato je dobro, če imamo izkazano določeno stopnjo izobrazbe. Vendar pri iskanju službe le diploma ali spričevalo zelo pogosto ni dovolj, delodajalce bolj zanimajo naša neformalna znanja, veščine in izkušnje. Na razpis za neko delovno mesto se lahko prijavi po več kot 100 kandidatov – v takem primeru tisti, ki imajo samo diplomo, ne bodo povabljeni niti na razgovor.

Zato imajo neformalno izobraževanje in izkušnje zelo pomembno vlogo v naši karieri. Navsezadnje lahko vsak dan preberemo kakšno zgodbo, kako je nekdo iz svojega hobija ustvaril uspešno podjetje.

Kako naj se na informativne dneve pripravijo otroci in starši? Kaj je najpomembnejše pri izbiri prave srednje šole ali fakultete?

Informativni dnevi so dobra priložnost, da lahko iz prve roke izvemo, kaj nam ponujajo določene izobraževalne ustanove. Recimo osnovni program gimnazij je povsod enak, saj je predpisan. Razlike so v tem, čemu namenijo tistih par ur, ki niso predpisane. So to tuji jeziki, naravoslovje, humanistika, umetnost? Kakšno imajo dodatno ponudbo, kakšno je vzdušje na šoli? Kaj se dogaja na šoli po pouku? In kaj od tega nam je res pomembno? 

Marsikaj od tega lahko razberemo že na internetu, spletnih straneh šol. Nato si gremo ogledat tisti dve ali tri, ki so nas najbolj pritegnile in tam čimveč sprašujemo – profesorje, dijake, študente. Poskušajmo dobiti informacije iz prve roke.

Najpomembnejše je, da se zavedamo, da ni le ena prava izbira za nas, tako kot ne obstaja le en pravi partner za nas. Zelo verjetno se bomo dobro počutili na več šolah, žal pa ne obstaja nobena garancija. Ne bomo vedeli zagotovo, dokler ne poskusimo. In če opazimo, da se nikakor ne ujamemo z izbrano šolo ali študijem, to ni nobena katastrofa. Na srečo vedno ostaja možnost prepisa in prešolanja.

Nataša Grof, univ. dipl. psih, prof. psih., certificirana transakcijska analitičarka

Odgovori v intervjuji so bili podlaga za pripravo članka v reviji EkoDežela


Morda bi vas zanimalo še:
Vzgoja otrok: Kar sejete, to žanjete
Testi: Ocenjevanje počutja s psihološkimi testi
Kako psihoterapija vpliva na možgane, da pričakujejo in se počutijo bolje?

Preverite seznam certificiranih psihoterapevtov in specializantov

Prenesi eRevijo

Zgodbe iz psihoterapevtskega naslonjača

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se