Opredelitev ugajanja
Obstajajo pomembne razlike med ugajanjem in pomočjo drugim. Pri pomoči se zavestno odločimo, da pomagamo, pri čemer ostajamo v stiku s svojimi potrebami in mejami. Pri ugajanju pa gre za prilagajanje, pri katerem lastne potrebe, želje in čustva postavimo na stran. Pogosto gre za nezavedno strategijo ohranjanja odnosa in notranjega ravnovesja, ki je tesno povezana s strahom pred izgubo, zavrnitvijo ali konfliktom z drugimi.V vsakdanjem življenju se kaže v:
- hitremu prevzemanju odgovornosti za čustva drugih,
- pretiranemu opravičevanju, tudi kadar nismo storili nič narobe,
- prilagajanju lastnega vedenja ali interesov glede na to, s kom smo v stiku,
- težavah pri sprejemanju pomoči ali podpore, zaradi občutka, da moramo vedno mi skrbeti za druge.
Izvor ugajanja
Ugajanje lahko razumemo kot prilagoditveni mehanizem, ki se oblikuje v zgodnjih odnosih:- v primeru, ko je bližina s primarnim skrbnikom pogojena z določenim vedenjem ali odzivi,
- ob ponotranjenih sporočilih, da so določena čustva (npr. jeza, žalost, razočaranje) nezaželena ali napačna,
- ob strahu pred izgubo za nas pomembne osebe, kjer se ugajanje razvije kot obramba pred zapuščenostjo in
- ob nezavedni identifikaciji s pričakovanji pomembnih drugih.
Vpliv pretiranega ugajanja na naše počutje
Čeprav nam kratkoročno morda prinese občutek sprejetosti in pripadnosti, ima pretirano ugajanje dolgoročne posledice za naše počutje. Pojavijo se lahko:- stalna utrujenost zaradi občutka pomanjkanja energije, ki jo usmerjamo v prilagajanje,
- potlačena jeza in frustracija, ki se kopičita zaradi neupoštevanja lastnih meja,
- težave v odnosih, kjer bližina temelji na pretiranem prilagajanju namesto na pristnosti in vzajemnosti,
- občutki sramu ali neustreznosti, kadar ne zmoremo izpolniti pričakovanj drugih,
- občutki praznine ali izgube identitete.
Vprašanja za samorefleksijo
- Kako se počutim, ko mi nekdo reče, da sem priden/na?
- Kakšno vlogo ima ugajanje v mojem življenju?
- Kako bi izgledal odnos, v katerem mi ne bi bilo treba ugajati?
- Kaj bi potreboval/a, da bi začutil/a, da sem dovolj takšen/na, kot sem?
Kako pomaga psihoterapija?
V psihoterapiji lahko skupaj s terapevtom v svojem tempu raziskujemo, kakšno vlogo ima ugajanje v našem življenju, kaj želimo s tem ohraniti in morda, kaj bi z opuščanjem ugajanja lahko tudi izgubili. Terapevtski odnos pa ponuja izkušnjo, kako je, ko nas nekdo sprejme takšne kot smo brez, da nam bi bilo treba ugajati in da je to, da smo takšni kot smo, lahko tudi dovolj.
Maša Pupaher, specializantka psihoterapije in mag. psihologije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Ko čustva prehitijo misli: Razumevanje impulzivnosti
Ste že slišali za sedem vrst počitka?
Osebna rast
Viri
Kuang, X., Li, H., Luo, W., Zhu, J., & Ren, F. (2025). The mental health implications of people‐pleasing: Psychometric properties and latent profiles of the Chinese People‐Pleasing Questionnaire. PsyCh Journal.