Na osebe, ki ga uživajo učinkuje tako stimulativno, kot jim omogoča občutenje miru in sproščenosti. Zaradi neposrednega vpliva na možgane povzroča ob ustrezni količini zamegljen vid, moteno ravnotežje, agresivno vedenje ali zastrupitev z bruhanjem. Občasna ali redna opijanja, so še posebej pri ženskah lahko posledica travmatske izkušnje. Izpostavljenost kroničnim stresorjem znotraj njihove socialne mreže in znotraj skupnosti v kateri živijo in delajo, poveča ranljivost žensk tako za psihološki stres kot tudi za poseganje po alkoholu.
Povečala se je splošna izobrazba žensk. Prav tako dohodki. Služba, kariera omogoča socialno in ekonomsko samostojnost. Vendar so za enako odgovorno delo še vedno slabše plačane in imajo tudi slabše možnosti za napredovanje. Slabša je tudi zastopanost žensk na vodilnih položajih. Prav tako se zdi, da se od žensk pričakuje več.
Da se morajo na delovnem mestu veliko bolj dokazovati, da so pretirano odgovorne in preobremenjene. Tekmovalnost v delovnem okolju v povezavi s preutrujenostjo in s premalo
časa namenjenega spopadanju s stresom vodi v izgorelost. Dodaten dejavnik tveganja za poseganje po alkoholu je permisivnost delovne organizacije do uživanja alkohola. V nekaterih delovnih organizacijah je uživanje alkohola norma, v nekaterih pa le-to omogoča organizacija dela. Kot je na primer troizmensko delo v povezavi z delom, ki je čustveno izčrpavajoče in istočasno zelo odgovorno.
Ženske svojo poklicno vlogo usklajujejo z vlogo gospodinje, žene in matere. Starševstvo kot tako jih za eno leto izloči iz
kariernega okolja, kar je prej kot ne ovira pri napredovanju.
Lahko pa se tudi zgodi, da ženska po porodniškem dopustu ugotovi, da je bila prerazporejena kam drugam, na drugo delovišče. Ob zaključku delovnega dne se delo za ženske običajno ne zaključi, temveč se nadaljuje z delom in odgovornostmi doma. Kratkoročno poseganje po alkoholu prinese olajšanje in pomeni na nek način instantno pomoč. Na daljši rok pa pomeni zdravstvene težave, kot so okvare jeter in drugih organov, nekatere vrste raka, depresije, prometne nesreče ali odtegnitveni znaki. Znaki abstinenčne krize se lahkoizrazijo tudi med službenim časom, na delovnemu mestu. Tako kot tudi znaki opitosti.
Od prvega srečanja z alkoholom, običajno v zgodnji mladosti, do odvisnosti ponavadi vodi dolga pot, ki pa je pri ženskah krajša kot pri moških. Prvo obdobje je obdobje manj rizičnega pitja, včasih zmotno poimenovano kot zmerno pitje. Temu lahko sledi občasno opijanje, redno prekomerno uživanje alkohola ali rizično pitje (npr. vožnja pod vplivom alkohola). Za manj rizično pri moški velja, če popije do 2 enoti alkohola ob eni priložnosti (2 dl vina, 5 dl piva, 0.5 žgane pijače). Pri ženskah so te vrednosti pol manjše, to je 1 enota ob eni priložnosti. Za manj rizično se šteje tudi, če ženska ob izjemnih dogodkih in posebnih priložnostih popije samo do 3 enote.
To kar deluje preventivno, zdravilno je učenje regulacije, obvladovanja čustev, če obstajajo težave na tem področju. Sprejemanje čustev kot takih in delo s čustvi. Razreševanje anksioznosti in depresije. Usmerjenost v cilje. Učenje prepoznavanja čustev in obvladovanje impulzov. Pogovor. Tudi s strokovnjakom.
Ne sprejemanje dodatnih dolžnosti. Razvijanje sposobnosti postavljanja meja in veščine vzeti si čas zase. Ne samo hobi, razne oblike športnih, plesnih ali drugih dejavnosti, tudi psihoterapija pomeni, da je tisti dan v tednu in tista ura v tednu namenjena samo tebi. Varen kraj, ki omogoča začasen umik iz stresnega okolja.
Barbara Karoli,
Specializantka integrativne psihoterapije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Pridružene odvisnosti
Stres
10 znakov, da je čas za obisk psihoterapevta