Težko rečem. Eden od dejavnikov je verjetno moje nenehno iskanje odgovorov na eksistencialna vprašanja. Vem, da je odgovorov nanje toliko, kolikor nas je ljudi, pa še ti so vsakič odvisni od okoliščin. Zelo rada poslušam, kako na življenje in njegov smisel gledajo drugi, ter opazujem, kako to vpliva na dogajanje okoli njih. Na podlagi lastnih izkušenj in dolgoletnega dela s klienti lahko z gotovostjo rečem, da življenja ne vidimo takšnega, kakršno je, temveč je življenje takšno, kot ga vidimo. Ko se spremeni pogled, se začne spreminjati življenje. Zato bodo eksistencialna vprašanja verjetno vedno ostala vprašanja. Potem je tukaj še dejstvo, da rada pomagam, za kar so v veliki meri odgovorni moji starši. In pa pomen različnih 'mentorjev' v mojem življenju, ki sploh ne vedo, kako zelo so name vplivali bodisi mimobežno z enim stavkom ali pa s trajno neomajno podporo. Vem, kaj in koliko to pomeni. Če lahko na ta način spodbudim enega človeka, je moj namen izpolnjen.
Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Gestalt psihoterapija, ki spada med humanistične pristope, deluje po mnogih načelih, o katerih je mogoče veliko prebrati, zato naj omenim le najpomembnejša zame. Cilj gestalta je, da postaneš to, kar si, torej avtentičen ti. Živeti tuje življenje je izčrpavajoče in na dolgi rok brez smisla. Po paradoksalni teoriji spremembe se ta zgodi, ko klient sprejme to, kar je. Da bi se lahko sprejel, pa se mora najprej poznati, kar ni tako samoumevno, kot se zdi. Terapevt, ki je v enakovrednem odnosu s klientom, nima funkcije interpreta, temveč izpraševalca, nekoga, ki ga klient resnično zanima. Klient v danem trenutku na kognitivni in čustveni ravni ozavešča in prepoznava svoja stališča in prepričanja, ter tako dobi priložnost za novo perspektivo in drugačno delovanje, kar pomeni preklop z avtopilota na aktivno prevzemanje odgovornosti za svoje misli, čustva, občutke in dejanja. Del klientovega dobrega stika s svojo realnostjo je tudi soočanje z neprijetnimi vidiki sebe, pri čemer mu terapevt pomaga. Gestalt je celostni pristop, ki deluje po načelu, da je celota več kot vsota njenih delov, kar pomeni, da vse obstaja in dobi pomen v določenem kontekstu. Posameznikovo na videz nesmiselno delovanje ima vedno smisel, če upoštevamo njegov kontekst. Po gestaltu govorimo o samoregulaciji organizma, v sklopu katere organizem ve, kaj je zanj dobro, in se k temu nagiba. V praksi se to kaže v načinu, kako posameznik vzpostavlja stik s sabo in z okolico. V nekem obdobju izjemno koristen način delovanja lahko skozi čas postane velika ovira. Ko ga klient ozavesti, dobi priložnost za drugačno ravnanje.
Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Vedno rečem, da je psihoterapija nekaj, česar bi se morali posluževati mi vsi. Poleg mojih opažanj, da se ljudje o pomembnih osebnih temah pogovarjajo vse manj in zato z njimi ostajajo sami, moje prepričanje krepi védenje, da je zaupen pogovor s človekom, ki v klientovo življenje ni osebno vpleten in stremi zgolj k njegovi dolgoročni dobrobiti, zelo razbremenjujoč in razsvetljujoč. Pa ne zaradi kakšnih nadnaravnih sposobnosti terapevta, temveč zaradi narave odnosa in z njim povezane komunikacije. Iz časa študija psihoterapevtske znanosti imam za sabo več let obvezne učne terapije, v kateri sem bila sama klientka. Dobro vem, kako težko je začeti s terapijo in sedeti na klientovem stolu. Dvomim, da bi se za terapijo odločila, če ta ne bi bila obvezna za dokončanje študija, saj sem bila nekoč prepričana, da vse zmorem sama. Tudi če bi to držalo, zdaj vem, da mi ni treba. In da moje težave niso nič bolj nenavadne ali drugačne od težav drugih, le da ljudje o njih ne govorijo, zato se nam pogosto zdi, da je z nami nekaj narobe. Terapija zame ostaja neprecenljiva izkušnja in sem zanjo zelo hvaležna, čeprav se je začela malce pod prisilo.
Anja Knez, hvala za vaše odgovore.