Že med študijem mednarodnega poslovanja me je vse bolj začelo zanimati, kaj ljudi resnično motivira, kako doživljajo odnose in sprejemajo odločitve. Ugotovil sem, da je v osrčju vodenja pravzaprav razumevanje človeka – njegovih misli, občutij in notranjih konfliktov. V tem raziskovanju sem odkril, kako dragocena je lahko pristna terapevtska povezava in kako velik premik lahko prinese pogovor. To zavedanje me je usmerilo v nadaljnje izobraževanje iz psihoterapije, kjer sem našel orodja in okvir za delo, ki posamezniku omogoča trajnejše spremembe.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Delo po transakcijski analizi (TA) temelji na prepričanju, da imamo vsi ljudje sposobnost razmišljanja, odločanja in spreminjanja. TA ponuja jasen in strukturiran okvir za razumevanje, zakaj se v določenih odnosih ali situacijah vedno znova znajdemo v enakih vzorcih, ter kako ti vzorci izvirajo iz naših zgodnjih življenjskih odločitev. Zame je še posebej dragoceno to, da TA v ospredje postavlja avtonomijo posameznika – sposobnost, da bolj zavestno živi, čustvuje in se odloča. Terapevtski odnos razumem kot prostor varnosti, spoštovanjain zaupanja, kjer skupaj s klientom raziskujeva, kaj ga zadržuje in kaj mu lahko pomaga, da se bolj poveže s sabo in z drugimi. TA združuje globinsko razumevanje osebnosti z zelo praktičnimi orodji, ki jih lahko klient uporabi tudi izven terapevtskega prostora – v odnosih, na delovnem mestu, pri odločitvah. To je pristop, ki spodbuja odgovornost, sočutje in rast.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Mnogi, ki razmišljajo o terapiji, se znajdejo v dvomih – ali bo varno, ali jih bo terapevt razumel, ali bo morda želel spreminjati nekaj, na kar še niso pripravljeni. V psihoterapiji po transakcijski analizi izhajam iz načela medsebojnega dogovora. To pomeni, da je vsak korak spremembe rezultat skupnega dogovora med mano in klientom. Spremembe vedno izhajajo iz tistega, kar si želi in potrebuje klient – ne iz tega, kar bi jaz kot terapevt menil, da je treba spremeniti.
Terapija ni vsiljevanje rešitev, temveč varen prostor za raziskovanje, razumevanje in odločanje o tem, kaj si želimo zase. Kot terapevt spoštujem meje klienta – ne posegam tja, kamor klient ne želi. Verjamem, da lahko ravno skozi tovrstno spoštovanje zraste zaupanje, ki omogoča resnično spremembo – v tempu in smeri, ki ju določa klient sam.