S psihoterapijo sem se najprej srečala kot klientka, na splošno pa mi je bilo to področje zanimivo in sem se začela sama zanimati in se izobraževati. Ko sem naletela na logoterapijo pa sem se odločila, da želim znanje poglobiti tudi s študijem ter kot terapevtka pomagati drugim tako, kot je psihoterapija pomagala meni.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Svobodne izbire in odgovornost. Kljub temu, da smo s strani okolja v veliki meri determinirani, vseeno ostaja majhen delček svobode, kjer so ključnega pomena naše odločitve. Za vsako odločitev, dobro ali slabo, nosimo odgovornost. Odgovornost ni breme, pac pa sprejemanje občutka krivde, kadar se naše odločitve izzidejo drugače od pričakovanj.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Če oklevaš glede obiska psihoterapevta je očitno, da o tem premišljuješ. Torej te vseeno malo vleče na pogovor, kako pa ti bo všeč pa ne moreš vedeti, dokler ga ne “opraviš”. Ponavadi pa je odziv obraten in se vprašamo, zakaj tega nismo storili že prej.