Za študij psihoterapije sem se odločil zaradi velikega zanimanja za to področje že v srednješolskih letih in zaradi občutka potrebe po osebni rasti oziroma delu na sebi.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Prioriteta je stik z lastnim telesom, ki me pri delu s klienti usmerja ter vzpostavljanje zaupljivega odnosa s klientom.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Večina ljudi pride na terapijo šele, ko so popolnoma izčrpani. Dolgo zdržijo. Razumejo sebe. Berejo. Analizirajo. Ampak znotraj se ne počutijo nič bolj varno, nič bolj mirno. Terapija ni pogovor o tem, kaj je narobe s tabo. Je odnos, v katerem se lahko prvič nehaš »držati skupaj«. Sprememba se ne zgodi zato, ker razumeš. Zgodi se zato, ker imaš prostor, kjer nisi sam. Če čutiš, da si predolgo nosil sam, se lahko prijaviš na termin in se odločiš poskusiti drugače.