Kako to, da ste se odločili postati psihoterapevtka?
Moja pot se je spontano razvijala, tako da se je vse bolj približevala tej smeri. Vsakokrat, ko sem se želela udobno namestiti in je delo postalo rutina, mi je življenje pokazalo, da bo treba naprej, novim izzivom naproti. Tako sem spoznala, da mi je namenjeno kreativno delo, ki vključuje komuniciranje in svetovanje. Izkušnje iz gospodarstva in šolstva so mi dale široko paleto znanj in delovnih izkušenj, ki jih danes lahko smiselno uporabljam pri delu s klienti. Skozi delo s starši in študenti sem vedno bolj ugotavljala, da če želimo napredovati, je ključ za naš razvoj v delu na sebi, v preseganju omejujočih vzorcev vedenja in razreševanju potlačenih čustvenih bremen. In potem se zgodi, da v našem življenju nenadoma nastane prostor za nove stvari, ki človeka resnično veselijo in izpolnjujejo.
Kaj je še posebej značilno za vaše delo, bi lahko rekli, da se po čem razlikujete od ostalih psihoterapevtov?
Posebna in odločilna prelomnica v mojem življenju je bil moj prvi porod, stara sem bila 23 let, ko se nama je z možem najin zelo zaželeni sin rodil mrtev. Po končanem žalovanju sem si na novo postavila življenjske smernice, nisem se več ozirala na pričakovanja okolice, temveč sem začela živeti v skladu s seboj. Rodili so se nama še trije otroci in danes sem ponosna mama študenta astrofizike, dijakinje in osnovnošolca. Skupaj smo zgradili zdravo povezanost in verjamem, da je ključno, če želimo pomagati otrokom postaviti trdne temelje, da smo starši odprti za nova spoznanja, ki nam omogočajo, da v iskrenih odnosih vsi skupaj rastemo. V svoje delo tako poleg teoretičnih znanj vpletam tudi praktična znanja iz izkušenj pri delu s študenti, starši ter dosedanjimi klienti. Veliko mi pomeni, da sem že več kot 20 let v zakonu, v katerega želim vlagati tudi v bodoče. Vsa leta sem z veseljem svojim otrokom brezpogojno stala ob strani, zato sem ponosna na njihove izjemne dosežke na mnogih tekmovanjih iz znanja in danes lahko že opazujem najstarejšega, ki si samostojno utira pot v svet.Kaj vaši klienti najbolj cenijo pri vas?
Klientka D, ki redno hodi k meni že eno leto za osebno rast mi je takole napisala: »Najina srečanja mi predstavljajo umik v varno in mirno okolje, kjer lahko izrazim vse, kar mi leži na duši. To so včasih lahke stvari, velikokrat pa težje in zapletene. S tvojo pomočjo postanejo jasnejše, ne več tako nerazumljive in strašne. Cenim, da mi pomagaš bolje razumeti, kaj se dogaja z mano, in da mi s konkretnimi nasveti (domačimi nalogami :) ) pomagaš, da napredujem. Cenim tudi to, da vedno poslušaš razumevajoče in brez obsojanja. Pri najinih srečanjih mi daješ občutek, da verjameš vame in veš, da bo vse dobro, čeprav sama tega tisti trenutek še ne vidim.«Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapije, a ve, da jo potrebuje?
Da razumem tudi to, ker ljudje smo si različni. Nekateri se hitro odločijo, drugi pa potrebujejo čas, želijo raziskati vse možnosti in tudi to je O.K. Če želi, mu lahko pomagam najti vzroke za njegovo oklevanje in mu stojim ob strani pri razreševanju in iskanju zanj najboljše poti, na katero pa se bo odpravil takrat, ko bo za to zares pripravljen.Kam usmerjate svoja zanimanja in interes v prostem času, imate kakšen zanimiv hobi?
Pred tremi leti sem začela uresničevati eno svojo skrito željo. Od nekdaj sem imela rada matematiko in odločila sem se, da poskusim na tekmovanju v hitrem računanju. Premagala sem omejujoča prepričanja in zaupala v svoje sposobnosti, tako sem se zadnji dve leti iz državnega prvenstva kvalificirala tudi na mednarodno tekmovanje v hitrem računanju in se tam odlično odrezala. Prepričana sem, da doseganje in celo preseganje osebnih ciljev, ki si jih zastavljamo, izpolnjuje naše življenje. Tudi svojim klientom želim prenesti zavedanje, kako pomembno je, da odkrijemo svoje potenciale in jih tudi živimo.Martina Judež, hvala za vaše odgovore.