Že od otroštva sem se zanimala za ljudi, njihove življenske zgodbe in načine kako so pristopili k reševanju izzivov v življenju. Tekom osnovne in srednje šole sem imela veliko prijateljev, ki so mi zaupali svoje težave in smo s skupnimi močmi poskušali le-te rešiti, tako da je nekako afiniteta k temu, da pomagam in svetujem ljudjem obstajala od kar vem zase. Študij psihoterapije je bil zato naravna pot in sem po končanem študiju transakcijske analize nadaljeva še z integrativno psihoterapijo in pa telesno psihoterapijo.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Glede na to, da uporabljam več pristopov za vsakega je značilno nekaj drugega. Ravno to je razlog zakaj sem se odločila za kombinacijo različnih psihoterapevtskih smeri. Npr transakcijski modeli ego stanj, referenčnega okvirja in skripta so bolj kognitivni koncepti, ki se pa ob relacijskem pristopu, ki ga uporablja integrativna in pa zavedanju in uporabi telesna izjemno lepo kombinirajo in prispevajo k boljši integraciji pri klijentih.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Sprva bi ga vprašala zakaj okleva, kaj so tista prepričanja ali pa vprašanja, ki ga ovirajo in se z njim/njo pomenila okrog tega kaj psihoterapija je in kaj ni, kakšna so realna pričakovanja in pustila nato osebo, da se sama pri sebi odloči, saj včasih ljudje imajo prveč notranjega odpora in je sprva potrebno to raziskati in pa predelati ne pa iti na psihoterapijo, ker je trend, ker te je nekdo prepričal ali zato, da ti nekdo drugi reši težave. Motivacija posameznika in pa volja sta izjemno pomembna faktorja za uspešnost psihoterapije zato bi poslušala najprej razumeti in podpreti ta del.