Kaj vas je spodbudilo, da ste se odločili za študij psihoterapije?
Na študij psihoterapije me je vodilo več dejavnikov, s katerimi sem se soočala tekom svojega življenja. Poleg dveh desetletij stare ljubezni do psihologije in psihoterapije, lahko tukaj omenim še desetletje soočanja z raznimi težavami šolanja otroka s posebnimi potrebami. Kot mama sem se velikokrat počutila nemočno ob nudenju pomoči lastnemu otroku. Težave s katerimi sva se skupaj soočala tako predstavljajo enega bistvenih dejavnikov pri moji odločitvi za študij psihoterapije, saj sem na ta način lahko prvič zares razumela notranje dogajanje otroka. Je tudi ena izmed mojih najpomembnejših odločitev, ki sem jih sprejela za svojo osebno rast. Delo z otroci in mladostniki je moja ljubezen, moj smisel in poslanstvo. Verjamem v pravljice, izmišljene like in super junake, saj je domišljija notranjega otroka vsakega človeka izjemno dragocen in nenadomestljiv del vsakega posameznika. Prav je, da si dovolimo biti tisto kar smo, saj s tem krepimo našo edinstvenost in avtentičnost.

Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Psihoterapija otrok in mladostnikov je specifična oblika terapije, saj za razliko od ostalih pristopov zajema širši spekter primarnih in sekundarnih oseb, od katerih so otroci in mladostniki v svojem življenju odvisni. Velik poudarek torej daje odnosom med psihoterapevtom in otrokovimi bližnjimi zaupnimi osebami, ki v tem procesu predstavljajo njihovo podporno funkcijo. Psihoterapevt za otroke in mladostnike tako pri svojem delu uporablja, povezuje in integrira različne psihoterapevtske šole oziroma pristope.
    ​
Terapevtsko delo poteka tako s pogovorom, kot tudi s pomočjo neverbalne oblike izražanja - s pomočjo različnih kreativnih medijev, s katerimi otrok ali mladostnik lažje izrazi svoje notranje doživljanje. Izvaja se individualno, družinsko ali skupinsko. Kombiniranje individualnih in družinskih srečanj se prilagaja potrebam otrok in mladostnikov. Obravnava je v celoti prilagojena posamezniku, kakor tudi trajanje samega procesa. Posamezna srečanja so vsaj v začetku obravnave običajno enkrat tedensko po 50 minut.
    ​
Psihoterapija otrok in mladostnikov je primerna za obravnavo različnih razvojnih, čustvenih, vedenjskih, odnosnih in učnih težav, kakor tudi za vse duševne motnje (npr. depresija, samomorilnost, anksioznost, travme, motnje hranjenja, ADHD, zasvojenosti,...). Cilji terapije so usmerjeni k zmanjšanju simptomatike, izboljšanju psihofizičnega počutja in socialne vključenosti, izboljšanju samopodobe, regulaciji čustev in stisk, ter obvladovanju vedenjskih in psihosomatskih težav.

Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Priznati si, da potrebuješ pomoč ni znak šibkosti, ravno nasprotno, je znak izjemne moči posameznika, ki se je odločil, da bo življenje vzel v svoje roke in z njim razpolagal na način, ki mu bo prinesel veliko mero zadovoljstva, sreče in osebnega zadoščenja. Po mojih izkušnjah in vedenju, gre za najpogumnejše.

Nika Rebec, hvala za vaše odgovore.

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 14, Pomlad 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se