Stasjo Grachovo smo povabili k pogovoru, da bi jo bolje spoznali.

Kako to, da ste se odločili postati psihoterapevtka?

V času študija klinične psihologije v Ukrajini sem se udeležila predavanj na temo psihološkega svetovanja in krizne pomoči. Tokrat sem dobila enkratno priložnost, da spoznam več psihoterapevtskih pristopov. Najbolj me je privlačil pristop, ki se je imenoval »Na klienta usmerjena psihoterapija«. Že na začetku predavanj sem začutila veliko topline, razumevanja s strani profesorja in pristnega interesa za ljudi. Kasneje sem izvedla, da lahko pristopim k izobraževanju te smeri in se takoj vpisala na študij. A v mojem življenju se je zgodila sprememba in preselila sem se v Slovenijo. Občudujem se, da tega študija nisem opustila, saj že od leta 2016 hodim na redna izobraževanja v Ukrajino. To je najbolj verodostojen dokaz, da živim ta pristop, po katerem delam in nikoli se ne bom ustavila na moji poti psihoterapevtske pomoči ljudem.
Kaj je še posebej značilno za vaše delo, bi lahko rekli, da se po čem razlikujete od ostalih psihoterapevtov?
Za moje delo je posebej značilno to, da se z vsakim klientom spreminjam tudi sama. Lahko si najboljši strokovnjak na svojem področju, a brez sodelovanja in psihične prožnosti ne boš dosegel ničesar. To, kar me izpolnjuje in gradi kot človeka, hkrati izpolnjuje in gradi moje kliente. Zanimivo je tudi, kako se klienti razlikujejo glede na to, iz katerih držav prihajajo, a so si hkrati zelo podobni. Zato sem vedno vesela novih izkušenj in odprtosti za sodelovanje. Selitev v drugo državo me je naučila biti tolerantna, a hkrati graditi svojo strokovno in človeško edinstveno identiteto.

Kaj vaši klienti najbolj cenijo pri vas?

Ko me nekdo povpraša po mojih klientih, se takoj spomnim na klasika, psihiatra in psihoterapevta, I. Yaloma. V svoji knjigi o odnosu s klientko je opisoval situacijo, v kateri sta oba vodila zapiske o njunih srečanjih. Tiste trenutke, ki jih je Yalom v zapiskih označil kot najbolj blesteče in strokovne z njegove strani, gospa niti ni opazila. Vendar je bila zelo vesela manjših pozornosti glede njenega izgleda in razpoloženja. Kaj hočem povedati? Največkrat sem slišala zahvalo za malenkosti, ki so se odvijale med grajenjem terapevtskega odnosa z mojimi klienti. Bi rekla, da se posvetim detajlom in nikoli ne pozabim, da je terapevtski odnos hkrati človeški in zdravilen.

Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapije, a ve, da jo potrebuje?

Bi povedala, da se vse zgodi ob pravem času. Čas postaja zelo dragocen z leti, še posebej v današnjih okoliščinah hitrega življenja.
Je pa »forsiranje« življenjskih dogodkov enakovredno škodljivo, kot njihovo odlašanje. Kaj je za vas bolj nevarno?

Kam usmerjate svoja zanimanja in interes v prostem času, imate kakšen zanimiv hobi?

V prostem času jaham ter rišem. Jahanje ni samo moj hobi, ampak del strokovnega razvoja, saj nas lahko konji veliko naučijo, predvsem o spoštovanju mej in čustvenem odzivu.
Ilustracija pa me je zanimala že od majhnega. In če ne bi izbrala svoje strokovne poti na področju psihoterapije in psihologije, bi verjetno postala ilustratorka ali grafična oblikovalka. Ampak nikoli ne veš, kaj nas še čaka na naši življenjski poti.

Stasja, hvala za vaše odgovore.

Prenesi eRevijo

Zgodbe iz psihoterapevtskega naslonjača

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se