Moja pot do psihoterapije je nastajala postopoma. Sprva sem si želela študirati psihologijo, vendar mi je bila v srednji šoli zelo blizu sociologija in razumevanje družbe, zato sem se na koncu odločila za študij na FDV. Ta študij mi je dal širši pogled na ljudi in družbo in za to izkušnjo in znanje mi ni žal.
Kljub temu pa me je psihologija ves čas spremljala. Veliko sem brala knjige s tega področja, še posebej pa so me zanimali medosebni odnosi in to, kako ljudje doživljamo sebe in druge. Že od otroštva sem bila tudi oseba, ki se ji drugi radi zaupajo – ljudje mi pogosto pripovedujejo svoje zgodbe, izkušnje in tudi stvari, ki jih zlahka ne delijo z drugimi.
Kasneje sem na Policijski akademiji v Tacnu prvič prišla v stik s transakcijsko analizo in takrat sem dobila občutek, da so se stvari nekako sestavile. Ta pristop me je zelo pritegnil, ker je jasen, razumljiv in hkrati zelo učinkovit v praksi, začutila, da je to pot, po kateri želim iti naprej. Psihoterapija mi omogoča, da združim svoje zanimanje za ljudi, odnose in razumevanje notranjega sveta ter to uporabim na način, ki lahko ljudem pomaga pri premagovanju življenjskih izzivov in iskanju novih možnosti v življenju.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Pri delu po mojem izbranem pristopu, to je transakcijski analizi, je značilno predvsem to, da je delo zelo strukturirano in usmerjeno k rezultatu. Na začetku se postavi jasen cilj, hkrati pa vemo, da bo proces imel znan konec – seveda pa se lahko, če želimo, po dosegi enega cilja nadaljuje z novim.
Pristop je zelo prijazen do uporabnika – razumljiv vsakomur, brez zapletenih teorij, ki bi oteževale praktično delo. Ni čakanja na “pravi trenutek”, temveč se gre v akcijo takoj, z orodji, ki jih že imamo. To omogoča, da spremembe in izboljšave v življenju niso oddaljena ideja, ampak nekaj, kar lahko začnemo uresničevati takoj.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Če nekdo okleva z obiskom psihoterapevta, bi mu povedala, naj si vzame čas in se ne sili. Vsak ima svoj trenutek, ko je pripravljen, in ta trenutek bo prišel. Obisk psihoterapevta je lahko izjemno osvobajajoča izkušnja – prostor, kjer je varno, kjer je oseba samo za tebe, te posluša in te razume.
Gre za prostor, kjer lahko brez strahu deliš svoje misli, čustva in izzive ter počasi najdeš poti, kako se spoprijeti z njimi. Ni nujno, da takoj vse rešiš, je pa prvi korak k temu, da začneš razumeti sebe in se počutiti bolj svobodno v svojem življenju.