Pri katerih življenjskih izzivih vam lahko pomaga skupinska psihoterapija?
- v medosebnih odnosih (osamljenost, sramežljivost in izogibanje socialnim stikom, problemi pri navezovanju bližine z drugimi, težave pri sprejemanju kritike, žalovanje za pomembnimi odnosi …),
- na delovnem mestu (doživljanje prekomernega stresa in izgorevanje, težave s postavljanjem mej…),
- v študijskem procesu (odlašanje, težave pri zaključevanju študijskega procesa), povezanih z nizko samozavestjo in samozaupanjem,
- pri doživljanju strahov, tesnobe, občutij depresije, brezupa, splošnega nezadovoljstva v življenju,
- pri sprejemanju odločitev,
- pri razumevanju bolezni duševnega izvora,
- na področju dela pomagajočih poklicev (področja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva ipd.) in želijo bolje razumeti sebe in ljudi, s katerimi delajo,
- pri odkrivanju spola (izraz, identiteta, privlačnost ipd.) …
Značilnosti skupinske analize
Skupinska analiza je uveljavljena oblika skupinske psihoterapije. Ta obravnava simptome članov in članic kot posledico zgodnjih izkušenj v odnosih. Terapevtska skupina nudi varen in zaupen prostor, kjer je te izkušnje mogoče ustrezno obravnavati.
V skupinskem okolju tako lahko varno vadimo izražanje svojih čustev in medsebojno komunikacijo ter se povezujemo z ostalimi člani. Skupina poleg tega nudi številne nove perspektive in spodbudno okolje, kjer lahko dosegamo želene spremembe.
Z naslavljanjem izvora težav lahko tudi lažje odpravimo osebne stiske, ki se prepletajo s težavami v vsakdanjem življenju (na delovnem mestu, v družini ipd.) in pogosto tudi s telesnimi problemi.
Cilj skupinske analize tako ni samo odprava simptomov, ampak celostni napredek posameznika.
Trajanje: je odvisno glede potreb posameznega člana skupine; za dosego globljih in dolgotrajnejših sprememb pa se svetuje vključitev za vsaj 2-3 leta
Lokacija srečanj: Ljubljana, Trg Mladinskih delovnih brigad 14
Termin: 1x tedensko ob četrtkih, med 18.30 in 20.00
Velikost skupine: do 8 članov, ki se med seboj predhodno ne poznajo
Cena: 25€ na srečanje
Pred vključitvijo novega člana v skupino opravi psihoterapevt z njim okvirno osem individualnih razgovorov. Na prvih srečanjih se pogovorita o pričakovanjih in motivaciji za terapevtsko delo ter o težavah, s katerimi se srečuje potencialni član skupine. Razgovor služi temu, da bodoči član spozna terapevta, da ugotovita, kako se ujameta in kako bosta najbolj uspešno skupaj oz. v skupini prišla do želenega cilja.
Terapevt: Sebastijan Einsiedler
Opomba: Do nadalnjega zaradi polne zasedenosti terminov ne sprejemam novih klientov.
Subjektivnost in kompleksnost človekovega delovanja, pomanjkanje enoznačnih odgovorov na različna človeška vedenja že od nekdaj v meni vzbujajo radovednost in željo po razumevanju. Zanimajo me ljudje v vsej svoji raznolikosti in podobnosti.
V želji po globljem raziskovanju teh tem sem se odločil za študij psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer sem študijski proces zaključil z diplomskim delom Proces žalovanja ob izgubi bližnje osebe zaradi samomora. Tema je vključila moje zanimanje po razumevanju težjih človeških doživljanj in postala dobra popotnica za prihodnje psihoterapevtsko izobraževanje in delo z ljudmi.
Svoje izobraževanje sem nadaljeval na Podiplomskem študiju iz psihoterapije na Medicinski fakulteti v Ljubljani, trenutno pa opravljam specializacijo iz skupinske analize na Inštitutu za skupinsko analizo v Ljubljani (ISAL). V tem času sem opravljal tudi delo šolskega svetovalnega delavca, kjer sem vodil pogovore z dijaki, dijaki s posebnimi potrebami in njihovimi starši. Od leta 2017 opravljam terapevtsko dejavnost v zasebni psihoterapevtski praksi pod supervizijo.
Strokovno se izpopolnjujem na rednih strokovnih srečanj in mednarodnih delavnicah Slovenskega društva za skupinsko analizo (SDSA), konferenc Združenja psihoterapevtov Slovenije (ZPSI) ter dogodkih, ki jih organizira Društvo psihologov Slovenije (DPS).
Pri svojem psihoterapevtskem delu sem zavezan Etičnim načelom in kodeksu strokovne prakse Slovenskega društva za skupinsko analizo (SDSA), Kodeksu poklicne etike Združenja psihoterapevtov Slovenije (ZPSI) in Kodeksu poklicne etike psihologov Društva psihologov Slovenije (DPS).
Med izobraževalnim procesom za psihoterapevta sem se podal tudi v proces lastne terapije z željo poglobljenega razumevanje sebe in ljudi, s katerimi vstopam v terapevtski odnos. Izkušnja z drugega stola mi je dala dodaten vpogled v posameznikovo doživljanje terapije, kar mi omogoča bolj kvalitetno vodenje terapevtskega procesa.
O SKUPINSKI TERAPIJI
Skupinska terapija temelji na uveljavljeni metodi psihoterapevtskega dela imenovani skupinska analiza. Ta sloni na teoretičnih izhodiščih analitske psihoterapije in verjame v terapevtski potencial vsakega posameznika. Terapija odpira teme, pomembne za njene člane in članice, in nudi možnost globokih, trajnejših sprememb v njihovem življenju.Povezava: Sebastijan Einsiedler