Vzgoja

Vzgoja je proces, ki vključuje skrb za razvoj otrokovega telesnega, čustvenega, kognitivnega in socialnega potenciala ter oblikovanje njihovega vedenja, vrednot in prepričanj. Otrokov razvoj zajema več področij, vključno s telesnim, kognitivnim, čustvenim in socialnim razvojem. Razumevanje različnih faz razvoja, kot so dojenček, malček, predšolski otrok, osnovnošolec, najstnik, je ključno za prilagajanje vzgojnih pristopov glede na otrokove specifične potrebe in sposobnosti.

Iz psihološkega in psihoterapevtskega vidika se vzgoja osredotoča na razumevanje otrokovega razvoja, vpliv starševskega stila vzgoje, pomen čustvene inteligence in strategij za učinkovito komunikacijo ter reševanje konfliktov v družinskih odnosih.

Čustvena inteligenca, ki vključuje sposobnost prepoznavanja, razumevanja in urejanja lastnih čustev ter čustev drugih, igra ključno vlogo pri uspehu otroka v šoli, odnosih in življenju nasploh. Starši lahko razvoj čustvene inteligence spodbujajo z empatičnim pristopom do otroka, tako da prisluhnejo njegovim čustvom, spodbujajo izražanje čustev in služijo kot vzor pri reševanju konfliktov.

Ključnega pomena za vzpostavljanje trdnih odnosov in spodbujanje otrokovega pozitivnega razvoja je učinkovita komunikacija med starši in otroki. Starši lahko izboljšajo komunikacijske veščine z aktivnim poslušanjem, jasnim izražanjem pričakovanj in občutkov ter spoštovanjem otrokovega mnenja. Poleg tega je pomembno, da starši svoje otroke naučijo konstruktivnih strategij razreševanja nesporazumov, vključno s spoštovanje, empatijo in iskanjem kompromisov.

Otroci ponotranjijo besede, vedenje in vzorce svojih staršev, zaradi česar je starševski stil najbolj odločilen dejavnik pri razvoju njihovega vseživljenjskega blagostanja. Starševski stil vzgoje, ki vključuje različne dimenzije, kot so toplina, strogost, nadzor in zahtevnost, ima pomemben vpliv na otrokov razvoj. Načeloma imajo otroci, vzgojeni v okolju, ki zagotavlja toplino, podporo in jasne meje, večjo verjetnost, da razvijejo pozitivne čustvene in socialne spretnosti ter samoregulacijo. Cilj pozitivnega starševskega pristopa je ustvariti varen, opolnomočen prostor, kjer se otroci počutijo cenjene in podprte v svojem raziskovanju, učenju iz izkušenj in razvijanju lastnega potenciala skozi pozitivne interakcije. Pozitivna vzgoja spodbuja zdrav čustveni razvoj in močne družinske odnose.

Ključne značilnosti pozitivne vzgoje so:
  • Empatija. Empatični odnosi otrokom pomagajo, da se počutijo cenjene in razumljene, potrjuje njihova čustva in izkušnje ter spodbuja veščine čustvene inteligence, kot sta samoregulacija in odprto izražanje.
  • Pozitivna komunikacija. Topla, odzivna komunikacija med družinskimi člani spodbuja intimnost in zaupanje, povečuje samospoštovanje in igra ključno vlogo pri socialnem razvoju otrok.
  • Doslednost. Kompetentna vzgoja vključuje postavljanje jasnih, doslednih pravil in pričakovanj. Ta doslednost otrokom pomaga razumeti meje in posledice njihovih dejanj ter jim vliva občutek stabilnosti in predvidljivosti okolja.
  • Pozitivna okrepitev. Namesto izključnega kaznovanja nezaželenega vedenja je pomembno tudi nagrajevati in krepiti pozitivno vedenje ter otroke spodbujati, da ga ponavljajo.
  • Starši kot vzorniki. Otroci po navadi ponavljajo vedenje, ki ga opažajo pri odraslih – še posebej svojih starših. Starši morajo zato kazati zgledno vedenje, vrednote in stališča, za katera želijo, da jih prevzamejo njihovi otroci.

Vloga psihoterapije pri vzgoji


Psihoterapija lahko družinam pomaga razumeti in premagati različne izzive, s katerimi se soočajo v vzgojnem procesu. Staršem lahko nudi podporo pri obvladovanju stresa, razumevanju otrokovega vedenja in učenju učinkovitih vzgojnih strategij; otrokom pa lahko pomaga pri razvijanju samozavedanja, samoregulacije in čustvenih veščin.

Glavne oblike psihoterapije, povezane z vzgojo in družinsko dinamiko – kdo se vključi v terapevtski proces?
  • Družinska terapija je pristop k terapiji, ki se osredotoča na dinamiko in vzorce komunikacije znotraj družine. Ko pride do težav v vzgoji ali medsebojnih odnosih v družini, lahko družinska terapija pomaga identificirati in razrešiti konflikte ter okrepiti medsebojno razumevanje in podporo med družinskimi člani. V tem primeru se v terapevtski proces vključi več članov družine in seanse obiskujejo skupaj. Terapevt uporablja različne tehnike, kot so strukturirane družinske seje, vaje za izboljšanje komunikacije in razumevanje dinamike moči znotraj družine.
  • Terapija za otroke in mladostnike je prilagojen terapevtski pristop, ki je zasnovan tako, da otrokom pomaga pri razvoju čustvenih, socialnih in vedenjskih veščin ter pri soočanju s težavami, ki se pojavijo v njihovem življenju. Ko se starši srečujejo z izzivi v vzgoji, lahko terapija za otroke zagotovi otrokom varno okolje, kjer se lahko izrazijo, razvijajo strategije za reševanje problemov in se učijo, kako izražati svoje potrebe na ustrezen način. Terapevt za otroke lahko tudi deluje kot posrednik med starši in otroci ter pomaga pri razumevanju in reševanju konfliktov v družini.
  • Osebna psihoterapija za starše je terapevtski pristop, ki se osredotoča na podporo staršu pri razvijanju učinkovitih vzgojnih strategij, razumevanju otrokovega razvoja in čustvenih potreb ter pri obravnavanju lastnih izzivov in stresorjev, povezanih z vlogo starševstva. Terapevt lahko staršu pomaga prepoznati in razrešiti vzorce razmišljanja in vedenja, ki vplivajo na njihovo sposobnost vzgoje, ter jih opremi s tehnikami za izboljšanje komunikacije, postavljanje meja in spodbujanje pozitivnega razvoja otroka.
  • Partnerska terapija vključuje oba partnerja oziroma starša. Pogosto se problemi z vzgojo namreč pojavijo v povezavi s težavami med partnerjema. Terapevt lahko staršema pomaga razjasniti skupne cilje, saj je za vzgojo otrok ključnega pomena, da sta oba starša usklajena v svojem pristopu in pričakovanjih od otroka. Hkrati pa partnerska terapija ponuja varen prostor za delo na intimnem odnosu med staršema, ki je v luči vzgajanja otrok in zaposlitvenih obveznosti pogosto zapostavljen.
Vzgoja je kompleksen in dinamičen proces, ki zahteva pozornost, prilagodljivost in predanost. Razumevanje otrokovega razvoja, starševskega stila vzgoje, pomena čustvene inteligence in učinkovitih komunikacijskih strategij so ključnega pomena za konstruktivno podporo odraščajočega človeka. Psihoterapevtska podpora lahko staršem in otrokom pomaga premagovati ovire in graditi zdrave, izpolnjujoče odnose v družini.

Sanja Guček

Specializantka psihoterapije

O terapevtu

Eva Hrovat Kuhar

Certificirana psihoterapevtka; univ. dipl. psiholog

O terapevtu

Tina Goluh

Specializantka psihoterapije pod supervizijo

O terapevtu
Oglejte si tudi naše ostale terapevte.Vsi terapevti

Vzgoja otrok: Kar sejete, to žanjete.

Nekaj takoj, nekaj s časovnim zamikom!

Dojenček se rodi brez navodil za uporabo in brez možnosti reklamacije, kar znajti se je treba. Vzgoja otroka je eden od najbolj zahtevnih izzivov, s katerimi se srečate v svojem življenju. Ko se rodi otrok, ste postavljeni v vlogo starša in to vlogo ste dolžni vse življenje izpolnjevati po svojih najboljših močeh. Za vsak poklic sta potrebni določena izobrazba in usposobljenost, le za »poklic« starša ni prav nobene omejitve.

Več...

Postavljanje meja ali izsiljevanje pri otrocih

Ali se tudi vi počutite krivi, ko svojemu otroku rečete »ne«? Se tudi vi bojite, da boste otroku škodili, ker od njega zahtevate nekaj zanj neprijetnega?
Več...

Tehnika za prekinitev izsiljevalnega vedenja pri otrocih

Tehnika se imenuje »USTAVI, POČAKAJ, PREUSMERI«.
Več...

Nevroplastičnost: brez česa nista možna razvoj in učenje

Nevroplastičnost, znana tudi kot nevronska plastičnost ali plastičnost možganov, je sposobnost nevronskih mrež v možganih, da se z rastjo in reorganizacijo spreminjajo.

Možgani se pri tem preoblikujejo in začnejo delovati drugače, kot so delovali prej. Te spremembe segajo od posameznih nevronskih poti, ki ustvarjajo nove povezave, do sistematičnih prilagoditev, kot so kortikalne preslikave.
Več...

Družina – sidrišče

Dve besedi, tako različni, hkrati pa v sebi nosita toliko podobnosti.

Zakaj?

Obe predstavljata prostor, kraj, kjer naj bi se počutili dobro, varno, sprejeti z vsemi posebnostmi. Kraj, kamor se zatečemo, ko smo utrujeni, negotovi, ko imamo občutek, da nas nekaj ogroža (zelo nazorno smo vsi to doživljali ob nevarnosti korona virusa). Vsi smo se vrnili domov, v svoje družine.
Več...

Vpliv digitalne tehnologije na počutje mladostnikov

Z vsako novo tehnologijo se zaskrbljenost glede njenega možnega vpliva na psihično počutje ljudi. V zadnjih letih so tako strokovnjaki kot javnost izrazili zaskrbljenost  zaradi
vzpona digitalne tehnologije, še posebej pri otrocih in mladostnikih. Večina mladostnikov vsakodnevno uporablja mobilne naprave. “Pametni telefoni” igrajo ključno vlogo pri mladostniški uporabi medijev in nudijo širok izbor različnih storitev.

Več...

Medvrstniško nasilje in vloga odraslih

Medvrstniško nasilje, poznano tudi kot bullying, je dolgotrajen problem, ki prizadene otroke po vsem svetu, Slovenija pa pri tem ni izjema. Gre za namerno, ponavljajočo se uporabo fizičnega, psihičnega, spolnega ali materialnega nasilja nad vrstniki, kar lahko vodi do resnih čustvenih in socialnih posledic za vse vpletene. Pogosto se pojavlja v šolskem okolju, kjer so otroci najbolj izpostavljeni vrstnikom.
Statistični podatki kažejo, da je medvrstniško nasilje prisotno v skoraj vseh šolskih okoljih in vsaj 30 % otrok doživi neko obliko nasilja s strani vrstnikov. Število prijavljenih primerov medvrstniškega nasilja narašča, kar je deloma posledica večje ozaveščenosti in pripravljenosti prijaviti takšna dejanja.

Več...

Prenesi eRevijo

Za dobro duševno zdravje; št. 15, poletje 2024

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se