Kaj pa moški? Kako je moškemu, ki je zaskrbljen ali žalosten? Ali sme to pokazati? Sme jokati? V naši družbi prav gotovo ne – vsaj ne javno.
Če ima srečo, da je obdan z ljubečo družino, lahko svojo stisko zaupa bližnjim. Morda gre lahko s prijateljem na pivo in se pogovori. A kaj, če te sreče nima?
Ali si moški sme priznati svojo stisko vsaj samemu sebi?
Moški mora biti vendar močan! Tako nam narekuje družba. Verjamem, da je zmožnost moškega, da si prizna lastno stisko, močno povezana z njegovo vzgojo in okoljem, v katerem je odraščal. Mlajše generacije moških si na splošno lažje dovolijo začutiti in izraziti svoja čustva kot starejše. Opažam tudi, da se moškim iz bolj tradicionalnih okolij težje soočati s svojimi stiskami v primerjavi s tistimi, ki so odraščali v sodobnejših okoljih.
Kaj pa v procesu psihoterapije?
Ko stvari dosežejo točko, ko človek potrebuje pomoč, lahko moški svojo ranjeno, žalostno, prizadeto plat pokaže v varnem zavetju zaupnega psihoterapevtskega odnosa. Nihče drug ne bo vedel, da je poiskal pomoč. Nihče razen psihoterapevta ali psihoterapevtke.A morda je že to preveč. Dejstvo, da se tako malo moških odloči za psihoterapijo, nakazuje, da obstaja močan razlog, zakaj se temu izogibajo.
Moški in pritiski družbe
Nenapisano pravilo pravi, da mora biti moški močan – tudi fizično. Naravno, skladno moško telo ni več dovolj, vsaj za mlajše generacije ne. Nanjo mora biti "pripeta" še gora mišic, in to na točno določenih mestih. Za takšno telo je potrebno trdo delo – teden za tednom, mesec za mesecem.Če pogledam s te perspektive, se mi zdi, da je biti moški precej zahtevno. Kako se lahko moški spopade z vsemi pritiski, ki so mu naloženi?
Eden od načinov, kako lahko ustreže družbenim pričakovanjem, je ta, da se spremeni v stroj. Takšen moški gara v službi, nato gara v fitnesu ali na športni vadbi, če prihaja s podeželja, pa morda še na domači kmetiji. Gara tudi, ko skriva svoje stiske in negativna čustva – pred svetom in pred samim seboj.
Kaj je prava moč?
Je močan tisti, ki strahov, skrbi in stisk sploh nima? Takšen človek verjetno ne obstaja.Ali pa je močan tisti, ki si jih prizna in se z njimi spopade?
Odgovore prepuščam vam.
Alenka Turičnik, Specializantka psihoanalitične psihoterapije
Mora bi vas zanimalo tudi:
Psihoterapija
Partnerstvo - pasti in rešitve