Težava pa nastane, kadar strah pred zapuščenostjo postane intenziven, dolgotrajen in začne vplivati na naše doživljanje sebe ter na odnose z drugimi. Takrat se pogosto znajdemo v notranjem konfliktu: močno si želimo bližine, ob čemer pa nas ta prestraši, saj se bojimo, da bomo ostali sami.
Povezava med strahom pred zapuščenostjo in konstanto objekta
Pomemben psihološki proces, ki je povezan s strahom pred zapuščenostjo, je razvoj t. i. konstante objekta. Gre za zmožnost, da drugo osebo in odnos z njo doživljamo kot stabilen in obstoječ tudi takrat, ko osebe fizično ni ob nas ali pa je v odnosu prisotna negotovost.Kako se razvije konstanta objekta?
Otrok je sprva za zadovoljevanje osnovnih potreb in regulacijo afektov popolnoma odvisen od primarnega skrbnika: ta ga uspava, pomiri njegove afekte in pomaga pri uravnavanju vseh ostalih potreb in občutkov. Sčasoma pa otrok te funkcije ponotranji in začne razvijati lastno sposobnost samoregulacije. Obenem otrok oblikuje tudi notranje predstave o sebi in drugih, ki so pozitivne in negativne. V primeru razvoja konstante objekta, lahko drugo osebo doživljamo kot skupek dobrih in slabih lastnosti, odnos pa kot konstanten in obstoječ tudi v primeru fizične in čustvene razdalje. Če pa konstante objekta nismo dosegli, lahko že manjša in kratkotrajna razdalja ali negotovost v odnosu hitro sproži strah, da bomo ostali sami.
Kako se strah pred zapuščenostjo kaže v vsakdanjem življenju?
- Doživljamo močno tesnobo, ko bližnja oseba ni dosegljiva ali se zdi bolj oddaljena.
- Ko nismo v stalnem stiku s pomembnimi osebami, se pojavita občutek praznine in osamljenosti.
- Doživljanje konfliktov kot znak, da je odnos ogrožen ali prekinjen.
- Interpretiranje nevtralnih situacij (npr. pozno odgovarjanje na sporočilo) kot zavrnitev in da osebi ni mar.
- Pogosta misel, da bomo naredili nekaj narobe in posledično izgubili odnos.
- Potreba po stalni potrditvi, da je z odnosom vse v redu.
- Pogosto preverjanje bližine z večkratnimi sporočili ali klici.
- Pretirano prilagajanje drugim, da bi se izognili konfliktu ali zavrnitvi.
- Pretirano analiziranje vedenja druge osebe.
- Nihanje med močno potrebo po bližini in umiku v odnosu.
- Prekinitev odnosa, ko čutimo, da bi se lahko navezali.
Pomen psihoanalitične psihoterapije
Psihoanalitična psihoterapija omogoča prostor, kjer skupaj raziskujemo izkušnje s konstanto in tiste, ki so prispevale k razvoju strahu pred zapustitvijo. Konstanta terapevtskega okvira in odnosa, predstavlja dragoceno priložnost za pridobivanje izkušnje, da bližina morda ne pomeni nevarnosti pred zapustitvijo, ampak je lahko dovolj varna. Skozi proces pa se postopoma razvije tudi večja sposobnost prenašanja (fizične in čustvene) razdalje, konfliktov in ostalih negotovosti, ne da bi ti prehitro sprožili občutek, da bomo ostali sami.
Maša Pupaher, specializantka psihoterapije in mag. psihologije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Anksioznost
Zakaj skušamo ugajati?
7 učinkovitih idej za manj časa na telefonu
Viri
Chicago Psychoanalytic Institute. (n.d.). Understanding the need–fear dilemma: Essential guide to recovery and growth. https://chicagoanalysis.org/blog/psychoanalytic-principles/need-fear-dilemma/
Eggshell Therapy. (n.d.). Fear of abandonment, object constancy, and BPD. https://eggshelltherapy.com/fear-of-abandonment-object-constancy-and-bpd/
Kumar, S. (2023). A psychoanalytic perspective on abandonment issues: A case study. Academia.edu. https://www.academia.edu/106069052/A_Psychoanalytic_Perspective_on_Abandonment_Issues_A_Case_Study