Samosabotaža: Zakaj si sami postavljamo ovire na poti do uspeha?

Se kdaj znajdete v situaciji, ko si postavite cilj, potem pa imate občutek, da nikoli ni pravi čas, da bi ga uresničili?
Morda pa vam je bolj poznana situacija, ko zavestno naredite vse, da bi bili uspešni, potem pa vas zaskrbi, kaj bi se s tem za vas spremenilo in naredite nekaj, da do tega uspeha na koncu sploh ne pride?
Takšne izkušnje v nas pogosto vzbudijo zmedenost in frustracijo. Zakaj bi si sploh (namerno) postavljali ovire na poti do tistega, kar si želimo doseči?


Kaj je samosabotaža?

Samosabotaža je kompleksen pojav, ki se pogosto odvija na nezavedni ravni in vpliva na naše odločitve, vedenje ter dojemanje sebe in drugih. Gre za skupek miselnih, čustvenih in vedenjskih vzorcev, ki nas ovirajo pri doseganju zadovoljstva, uspeha, želja in ciljev.

Kateri so najpogostejši pokazatelji samosabotaže?

  • Odlašanje
Prelaganje in izogibanje nalogam zaradi občutka, da še kar ni pravi čas, da bi se naloge lotili.

  • Negativni samogovor
Ko si govorimo, da se bo nekaj slabo končalo in da nismo dovolj sposobni, se motivacija za doseganje željenih ciljev zmanjša in obstaja večja verjetnost, da jih bomo opustili.

  • Perfekcionizem
Postavljanje visokih, morda nedosegljivih standardov, kar vodi v občutek neuspeha, krivde in sramu, če jih ne dosežemo.

  • Samoizolacija
Izogibanje socialnim stikom, ko jih potrebujemo.

  • Impulzivna vedenja
Zatekanje  k dejanjem, ki prinesejo takojšnje olajšanje, a imajo dolgoročne negativne posledice (npr. prenajedanje, samopoškodbeno vedenje ali druge kemične in nekemične zasvojenosti).

  • Specifična vedenja v odnosih
Umik iz odnosov, ki ponujajo varnost in stabilnost in vztrajanje v odnosih, ki potrjujejo negativna prepričanja o sebi in lastni vrednosti.



2. del članka oz. nadaljevanje preberite tukaj.


Maša Pupaher, mag. psihologije in specializantka psihoterapije


Morda bi vas zanimalo tudi:
Osebna rast
Samoaktualizacija ali recept »kako postati najboljša verzija sebe«?


Viri:
Baumeister, R. F., in Scher, S. J. (1988). Self-defeating behavior patterns among normal individuals: Review and analysis of common self-destructive tendencies. Psychological Bulletin, 104(1), 3–22.
Knapen, J., in Van den Bussche, E. (2022). The paradox of self-sabotage: Understanding underlying cognitive mechanisms. Journal of Behavioral Psychology, 41(2), 89–103.
Szymanski, D. M., in Henrichs-Beck, C. (2014). Exploring the role of self-compassion in buffering against self-sabotage. Self and Identity, 13(6), 600–613.






Prenesi eRevijo

Zgodbe iz psihoterapevtskega naslonjača

Prenesi
Ta stran uporablja piškotke. Več
Strinjam seNe strinjam se