Morda pa vam je bolj poznana situacija, ko zavestno naredite vse, da bi bili uspešni, potem pa vas zaskrbi, kaj bi se s tem za vas spremenilo in naredite nekaj, da do tega uspeha na koncu sploh ne pride?
Takšne izkušnje v nas pogosto vzbudijo zmedenost in frustracijo. Zakaj bi si sploh (namerno) postavljali ovire na poti do tistega, kar si želimo doseči?
Kaj je samosabotaža?
Samosabotaža je kompleksen pojav, ki se pogosto odvija na nezavedni ravni in vpliva na naše odločitve, vedenje ter dojemanje sebe in drugih. Gre za skupek miselnih, čustvenih in vedenjskih vzorcev, ki nas ovirajo pri doseganju zadovoljstva, uspeha, želja in ciljev.Kateri so najpogostejši pokazatelji samosabotaže?
- Odlašanje
- Negativni samogovor
- Perfekcionizem
- Samoizolacija
- Impulzivna vedenja
- Specifična vedenja v odnosih
2. del članka oz. nadaljevanje preberite tukaj.

Maša Pupaher, mag. psihologije in specializantka psihoterapije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Osebna rast
Samoaktualizacija ali recept »kako postati najboljša verzija sebe«?
Viri:
Baumeister, R. F., in Scher, S. J. (1988). Self-defeating behavior patterns among normal individuals: Review and analysis of common self-destructive tendencies. Psychological Bulletin, 104(1), 3–22.
Knapen, J., in Van den Bussche, E. (2022). The paradox of self-sabotage: Understanding underlying cognitive mechanisms. Journal of Behavioral Psychology, 41(2), 89–103.
Szymanski, D. M., in Henrichs-Beck, C. (2014). Exploring the role of self-compassion in buffering against self-sabotage. Self and Identity, 13(6), 600–613.