Že dolgo me zanimajo psihološki procesi in človeški odnosi. Kot otrok sem pogosto skrbela za druge, jim nudila pomoč in oporo ter se zavzemala za tiste, ki so bili šibkejši ali ranljivi. Osebne izkušnje z izgubo in žalovanjem so mi pokazale, kako pomembna je podpora v težkih trenutkih. Spoznala sem, da prav iz najtežjih življenjskih situacij pogosto izhajajo ključni uvidi in priložnosti za rast. Napisala sem knjigo, ki skozi ljubezen, spoštovanje, izgubo in žalovanje pripoveduje, kako se, čeprav počasi, dvigniti iz pepela in odkriti svojo notranjo moč. To spoznanje me je usmerilo k izobraževanju iz psihoterapije, saj želim ljudem nuditi prostor, kjer so slišani, razumljeni in sprejeti, ter jih podpreti pri premagovanju življenjskih stisk. Svojim klientom želim prenesti pomen odkrivanja in aktivnega izražanja njihovih potencialov.
2. Kaj je še posebej značilno za delo po vašem izbranem psihoterapevtskem pristopu?
Združujem transakcijsko analizo in logoterapijo, kar mi omogoča celosten pogled na posameznika. Transakcijska analiza pomaga razumeti medosebne odnose in notranje vzorce, logoterapija pa osvetli iskanje smisla tudi v najzahtevnejših situacijah. S pridobljenim znanjem z magistrskega študija inkluzije v vzgoji in izobraževanju pristop prilagajam posamezniku, njegovim potrebam in življenjski situaciji, pri čemer spodbujam samospoznavanje, notranjo rast in izboljšanje kakovosti življenja.
3. Kaj bi povedali nekomu, ki okleva z obiskom psihoterapevta?
Popolnoma razumljivo je, da nekateri ljudje odlašajo z obiskom psihoterapije. Ljudje smo si različni. Tudi sama sem nekoč oklevala. Pa vendar psihoterapija ni znak šibkosti, ampak skrb za lastno dobrobit. Ponudi varen prostor, kjer lahko človek izrazi misli in čustva brez strahu pred sodbo. Omogoča boljše soočanje s težavami, krepitev samozavesti in prepoznavanje lastnih potencialov. Vsak obisk je korak k boljšemu razumevanju samega sebe, izboljšanju odnosov in odkrivanju večjega smisla v življenju.