»Zgodilo se je nekaj, kar me je res pretreslo. Potrebovala bi pogovor s prijateljico, ampak je nočem obremenjevati.«
»Slabo sem spal. Potrebujem počitek, vendar nimam časa, ker moram nujno končati nekaj za službo.«
»Danes sem se želela z nekom pogovoriti o svojih občutkih, vendar moj prijatelj ni bil takoj dosegljiv. Razočarana sem in jezna. Zamerim mu. Občutek imam, da ni nikogar, ki bi me razumel.«
Iz opisanih primerov vidimo, da lahko prepoznamo kaj potrebujemo, težava pa morda nastane, ko je svoje potrebe potrebno izraziti in poskrbeti, da jih na ustrezen način zadovoljimo. Kako si lahko pri tem pomagamo?
Kaj vpliva na zmožnost izražanja in zadovoljevanja potreb?
- Neupoštevanje potreb: Če smo navajeni, da svojih potrebe ne jemljemo resno, jih s časom niti ne prepoznamo kot pomembne (več o tem, kakšne potrebe obstajajo in kako jih prepoznati, pa si lahko preberete v prejšnjem članku).
- Socializacija: Skozi proces socializacije se otrok uči, kako potrebe lahko izraža in katere ne ter kako jih lahko zadovolji na socialno sprejemljiv način.
- Frustracijska toleranca: Približno med 2. in 4. letom preko postavljenih meja otrok spoznava, da je včasih treba počakati in potrebe zadovoljiti kasneje. Če so otrokove potrebe zadovoljene takoj, lahko frustracijska toleranca ostane nizka. To pomeni, da bo oseba v odraslosti težko prenašala dejstvo, da njegove potrebe ne morejo biti zadovoljene takoj, kar lahko povzroči nezadovoljstvo in težave v odnosih. Nasprotno pa previsoka frustracijska toleranca, ki se razvije, ker potrebe niso bile pravočasno zadovoljene, vodi v občutek, da moramo vedno »potrpeti«. Takrat posameznik morda ne poskrbi za svoje potrebe ali jih celo potlači, saj verjame, da tako ali tako ne bodo zadovoljene.
- Sociokulturno okolje: V nekaterih kulturah je na primer delavnost cenjena vrednota, zato je oseba, ki kljub utrujenosti prihaja na delo, videna kot požrtvovalna. Po drugi strani pa je v kulturah, ki cenijo sodelovanje in povezanost, potreba po pomoči drugih dojeta kot naraven in pričakovan del sobivanja.
- Strah pred zavrnitvijo: Včasih svojih potreb ne izrazimo, ker nas skrbi, da druga oseba ne bi razumela nas in naše potrebe ali pa nas bi zavrnila kot osebo.
- Sram in krivda: Če imamo izkušnjo, da naše potrebe niso pomembne, in smo skozi čas začeli zadovoljevati potrebe drugih, se lahko ob svojih potrebah počutimo sebične.
- Odvisnost od drugih: Nekatere potrebe lahko zadovoljimo le s pomočjo drugih. To dejstvo odraža soodvisnost, vendar ga lahko doživljamo kot neželeno odvisnost, saj verjamemo, da bi morali biti samozadostni.
Kako pa se kažejo težave z izražanjem in zadovoljevanjem potreb?
Izzivi z izražanjem in zadovoljevanjem potreb se med drugim kažejo v:- nizki samopodobi,
- težavah z vzpostavljanjem, ohranjanjem svojih mej in spoštovanjem mej drugih,
- prenizki ali previsoki frustracijski toleranci,
- neodločnosti,
- nezaupanju do sebe in drugih,
- pretiranem zadovoljevanju potreb drugih.
Kako se lahko naučim izražati in zadovoljiti svoje potrebe?
- Prepoznavam svoje potrebe
- Sprejemam svoje potrebe
- Posvetim se samorefleksiji
- Kakšne so moje izkušnje s situacijami, ko povem, kaj potrebujem, in kako se takrat počutim?
- Na kakšen način običajno izražam svoje potrebe?
- Kako se počutim, ko jasno izrazim svoje potrebe in so te upoštevane?
- Kako se odzovem, ko druga oseba mojih potreb ne upošteva?
- Kako se odzovem, ko se moje potrebe in potrebe drugih razlikujejo?
- Kako razlikujem med potrebami, željami in pričakovanji?
- Se jasno izražam
- Krepim odprtost
Kljub ranljivosti, ki jo lahko občutimo, ko svoje potrebe izrazimo, skrb zase prispeva k višji samopodobi, jasnejšemu postavljanju mej in dovolj dobremu odnosu s sabo in drugimi.
Maša Pupaher, mag. psihologije in spec. psihoanalitične psihoterapije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Kakšne potrebe imamo in kako jih prepoznati?
Osebna rast
Melanholija uspeha