V drugem delu članka pa si lahko preberete, kateri so ključni razlogi za razvoj samosabotiranja in kako se lahko le-te osvobodimo.
Kaj vpliva na razvoj samosabotaže?
Zgodnje izkušnjeOdnosi z našimi skrbniki ali drugimi pomembnimi osebami oblikujejo naš občutek lastne vrednosti in prepričanje o tem, kaj si zaslužimo. Če so bili pomembni drugi do nas pretirano kritični, njihova naklonjenost in ljubezen pa sta bila pogojevana, lahko razvijemo občutek, da nismo dovolj dobri in da si to, kar nam je pomembno ne zaslužimo.
Strah pred uspehom
Uspeh pogosto prinaša več odgovornosti, sprememb in izzivov. Če nas je strah, da se z njimi ne bomo mogli soočiti, se bomo uspehu izognili, četudi si ga želimo.
Nizka samopodoba
Če imamo nizko samopodobo verjamemo, da nismo vredni sreče, uspeha ali izpolnjujočih odnosov, zato nezavedno izbiramo situacije, ki ta občutek potrjujejo.
Družbene vrednote
V družbi, kjer so vrednote usmerjene v pridnost, skromnost, prepoved pred izstopanjem in izpostavljanjem lastnih znanj in pozitivnih lastnosti, razvijemo mehanizme, ki nas obvarujejo pred tem, da jih ne izrazimo. Če bi jih izrazili, obstaja možnost, da bi se glede na družbene vrednote srečali z realno ali namišljeno kritiko in zavistjo drugih, kar bi ogrozilo našo samopodobo in občutek družbene pripadnosti.
Kako se lahko samosabotaže osvobodimo?
Pri raziskovanju ponavljajočih vzorcev, ki nas ovirajo pri doseganju željenih ciljev in sprememb, si lahko pomagamo z vprašanji za samorefleksijo:- Kako vem, da se sabotiram?
- Kako se odzovem, ko se približam uspehu ali pomembni spremembi?
- Kako se odzovem, ko v odnosu z drugimi dobim bolj pozitivno, drugačno izkušnjo od tiste, ki sem je vajen/a ali jo pričakujem glede na izkušnje iz preteklih odnosov?
- Kaj bi se zgodilo, če bi dosegel/a to, kar si želim?
- Kaj bi bilo v mojem življenju drugače, če bi se nehal/a sabotirati?
- Kako se odzovem, ko se stvari v mojem življenju začenjajo spreminjati na bolje?
Samosabotaža izhaja iz potrebe po samozaščiti. Ti vzorci so običajno globoko zakoreninjeni v preteklih izkušnjah, zlasti tistih, ki so povezane z navezanostjo in zgodnjimi odnosi in izhajajo iz prepričanj, da nismo dovolj dobri in si tega, kar nam je pomembno, ne zaslužimo. Ko pa se z radovednostjo poglobimo v dinamiko ponavljajočih vzorcev, pa znotraj sebe končno ustvarimo prostor, kjer si lahko damo dovoljenje, da si doseganje želja, ciljev in tega, kar nam je pomembno, tudi zaslužimo.
Maša Pupaher, mag. psihologije in specializantka psihoterapije
Morda bi vas zanimalo tudi:
Individuacija ali kako v polnosti zaživeti sebe
5 vprašanj pred prvim obiskom psihoterapije
Viri
Baumeister, R. F., in Scher, S. J. (1988). Self-defeating behavior patterns among normal individuals: Review and analysis of common self-destructive tendencies. Psychological Bulletin, 104(1), 3–22.
Knapen, J., in Van den Bussche, E. (2022). The paradox of self-sabotage: Understanding underlying cognitive mechanisms. Journal of Behavioral Psychology, 41(2), 89–103.
Szymanski, D. M., in Henrichs-Beck, C. (2014). Exploring the role of self-compassion in buffering against self-sabotage. Self and Identity, 13(6), 600–613.