Blog

Kako spodbuditi k psihoterapiji sebe ali bližnjega, ki jo potrebuje, 1. del

Marko je o psihoterapiji razmišljal že več mesecev. Nikakor pa se ni mogel odločiti za prvi korak, da bi se naročil na uvodno srečanje. Mučili so ga številni dvomi, strahovi in predsodki. S svojim življenjem, tako doma kot na delovnem mestu, ni bil zadovoljen. Vedel je, da tako ne bo šlo več naprej, da ga življenje samo in odnosi, ki jih ima z bližnjimi, preveč izčrpavajo in mu ne nudijo zadovoljstva. Korenita sprememba je bila nujno potrebna. Kar je potreboval pred dokončno odločitvijo, je bila spodbudna beseda, morda tolažilni stavek s strani strokovnjaka.
Več...

Slavni in znani o psihoterapiji

Življenje ni vedno lahko in nihče od nas ni odporen na izzive v duševnem zdravju. Celo najbolj slavni in talentirani ljudje na svetu, se vsake toliko časa spopadajo s takšnimi in drugačnimi težavami. Komiki npr. niso odporni na depresijo. In igralke niso odporne na anksioznost. Glasbeniki niso odporni na posttravmatsko stresno motnjo. Vsi smo le ljudje, ki se stalno soočamo z različnimi  življenjskimi preizkušnjami.
Več...

Dr. Yalom spoznal koristi psihoterapij na daljavo

Celo najbolj modri, izkušeni in odprti strokovnjaki v svetu psihoterapije lahko včasih na nove izume na področju psihoterapije gledajo z določeno mero skepticizma. Pred parimi leti sta ustanovitelja spletnega mesta Talkspace k sodelovanju povabila dr. Irvina Yaloma, svetovno znanega eksistencialnega psihoterapevta in avtorja mnogih uspešnic na področju psihoterapije. Njegov prvotni odziv na online psihoterapijo ni bil nič kaj pozitiven.
Več...

Koristi online psihoterapije

Ko spoznamo, da določenim težavam, ki nas pestijo, sami ne bomo kos, si želimo predvsem hitre, strokovne in učinkovite pomoči. V primeru duševnih težav in pomoči v obliki psihoterapije, je prava pomoč certificiran in izkušen psihoterapevt, s katerimi vzpostavimo zaupljiv in varen odnos.
Več...

Analitična psihologija – Jungovska analiza

Analitična psihologija je izraz, ki ga je Carl Gustav Jung uporabil za svojo psihoanalitično teorijo in psihoanalitično prakso. Ime je uporabil zato, da bi se razlikoval od Freudovega načina psihoterapije, imenovanega preprosto ‘psihoanaliza’.
Več...

Imate obsesivno kompulzivno motnjo?

Vse bolj prepoznana obsesivno kompulzivna motnja (OKM) je četrta najpogostejša duševna motnja. Posameznikom povzroča hudo psihično trpljenje, kljub temu pa ti dolgo ne poiščejo strokovne pomoči, ob tem se simptomi OKM lahko sčasoma utrdijo.
Več...

Edina pot iz anksioznosti je soočenje z njo

Anksiozne motnje so skupina psihičnih motenj, katerih glavni simptomi so tesnobnost, pretirana zaskrbljenost, napetost in stalen neopredeljen strah. Oseba podcenjuje svoje zmožnosti in preceni težavnost situacije. Vendar, od kod izvirajo ti iracionalni občutki in kako si lahko pomagamo?
Več...

Osebna izpoved o motnjah hranjenja

"Zadnja leta se spopadam z motnjami hranjenja, predvsem z nihanji med prenajedanjem in stradanjem ter raznimi dietami. Ugotovila sem, da so te motnje hranjenja tesno povezane z odnosi, predvsem z moškimi, s katerimi sem v določenem obdobju zapletena. Gre pa v osnovi za pobeg stran od čustev, s katerimi se nisem bila pripravljena soočiti. Pri prenajedanju gre seveda za čustveno tolažbo in omamo. Šele zadnje leto se svojih težav zavedam, o njih govorim in s pomočjo psihoterapije odkrivam, kje se skrivajo pravi problemi in kaj me sploh teži.
Več...

Mladi in droge

Droge lahko razdelimo na zakonite in nezakonite. Poleg zdravil, ki se jih načeloma uporablja zgolj v medicinske namene, med zakonite droge uvrščamo še alkohol, tobak in pravi čaj. Med nezakonite droge uvrščamo kanabioide, opiate, kokain, halucinogene droge in sintetične droge. V Sloveniji sta najpogosteje zlorabljeni drogi marihuana in hašiš, ki jih uvrščamo med kanabioide.
Več...

Na kratko o anoreksiji nervozi

Anoreksijo nervozo uvrščamo med motnje hranjenja in jo lahko opredelimo kot psihosomatsko motnjo hranjenja. To pomeni, da se sprva zdi, da se vse vrti le okrog hrane, vendar ponavadi temu ni tako, saj so v ozadju večji razlogi in tesnobe s katerimi se spopada posameznik. Čeprav je navzven vidna predvsem izrazita shujšanost, gre običajno za izraz globlje notranje stiske.
Več...