Blog

Biti sami s seboj: vir miru ali stiske?

Vsak izmed nas se v vsakdanjem življenju bolj ali manj pogosto sreča z občutkom, da je težko biti sam. Trenutki brez obveznosti in zunanjih dražljajev pri nekaterih hitro vzbudijo tesnobo, zmedenost ali občutek praznine. Nekateri takrat prižgejo televizijo, odprejo družbena omrežja ali poiščejo novo obveznost, drugi pa se namenoma obdajo z ljudmi, da bi se izognili neprijetnim mislim in občutkom. Tretji pa trenutke samote doživljajo kot prostor, ki jim ponuja čas za umiritev, razmislek, kreativnost ali osebno rast.

Nemalokrat sposobnost biti sam povezujemo s samostojnostjo, neodvisnostjo ali prepričanjem, da drugih ne potrebujemo. V resnici pa je ravno nasprotno. Naša zmožnost, da smo lahko sami, se ne razvije v izolaciji, temveč skozi zgodnje izkušnje varnih odnosov z drugimi.

Več...

Panični napad: simptomi, vzroki in kaj se dogaja v telesu

Panični napad je nenaden val močnega strahu ali telesnega vznemirjenja, ki se lahko pojavi zelo hitro in človeka močno prestraši. Pogosto ga spremljajo intenzivni telesni občutki: razbijanje srca, občutek pomanjkanja zraka, pritisk v prsih, omotica, tresenje, potenje, slabost, mravljinci ali občutek, da se dogaja nekaj zelo nevarnega.

Za osebo, ki doživlja panični napad, je izkušnja lahko izjemno intenzivna in prepričljiva. Zato ni redko, da se ob paničnem napadu pojavijo misli, kot so: doživljam infarkt, omedlel/a bom, izgubljam nadzor nad sabo, zmešalo se mi bo ali tega ne bom preživel/a.

Prav te razlage imajo pri paničnem napadu pomembno vlogo. Občutek nevarnosti je lahko zelo močan, vendar občutek nevarnosti ni vedno isto kot dejanska nevarnost.

Več...

Telesni simptomi anksioznosti: razbijanje srca, pomanjkanje zraka, omotica

Anksioznost se pogosto najprej pokaže v telesu. Šele kasneje morda opazimo, da smo bili zaskrbljeni, prestrašeni ali napeti. Veliko ljudi najprej začuti telesne simptome: razbijanje srca, pritisk v prsih, plitko dihanje, občutek pomanjkanja zraka, omotico, tresenje, potenje, slabost, napetost v mišicah ali cmok v grlu.

Prav zato je anksioznost lahko tako strašljiva. Ker se ne zdi kot "samo skrb", ampak kot nekaj telesnega. Človek se lahko ustraši, da je z njim nekaj narobe, da doživlja srčni infarkt, da bo omedlel, izgubil nadzor ali da se dogaja nekaj nevarnega.

Vendar telesni simptomi anksioznosti ne pomenijo, da je telo v nevarnosti. Nakazujejo, da je telo v stanju pripravljenosti.

Več...

Začarani krog tesnobe: kako misli, telo in vedenje hranijo anksioznost

Za tesnobo se pogosto zdi, da se pojavi kar naenkrat. V enem trenutku smo še razmeroma mirni, v naslednjem pa začutimo nemir, napetost, razbijanje srca, težo v prsih ali naval skrbi. Včasih je jasno, kaj jo je sprožilo, včasih pa se zdi, kot da je prišla od nikoder.

V vedenjsko-kognitivni terapiji se tesnobe ne smatra samo kot občutek. Razumemo jo kot začarani krog, v katerem se med seboj povezujejo sprožilci, misli, telesni odzivi, čustva in vedenje.

Prav razumevanje tega kroga je pogosto prvi korak k temu, da lahko začnemo tesnobo bolje obvladovati.

Več...

Kaj je anksioznost in kdaj postane težava?

Anksioznost oziroma tesnoba je normalen del življenja. Občutimo jo lahko pred pomembnim sestankom, izpitom, zdravniškim pregledom, javnim nastopom, težkim pogovorom ali ob večjih življenjskih spremembah. V takšnih trenutkih nas lahko spremljajo nemir, napetost, pospešeno bitje srca, skrb ali občutek, da se moramo na nekaj pripraviti.

Več...

Ali lahko umetna inteligenca nadomesti psihoterapevta? Kaj zmore in česa ne

Ko nas nekaj muči, je zelo mamljivo odpreti telefon, zapisati svoje misli in v nekaj sekundah dobiti prijeten in razumevajoč odgovor. Umetna inteligenca je stalno na voljo in pogosto uporablja prav tak jezik, kot si ga želimo slišati. Toda prijazen odgovor še ni psihoterapija.

Več...

Obsesivno-kompulzivna motnja: Vse sem preverila. Miru pa še vedno ni bilo.

Spodnja zgodba je anonimiziran zapis terapevtske izkušnje 27-letne Anastasije, ki je dolgo verjela, da je samo zelo natančna, odgovorna in občutljiva. A preverjanje, umivanje, potreba po redu in vsiljive misli so ji začeli jemati vedno več notranjega miru.

To je zgodba o življenju, ki ga začne voditi strah, in o postopnem učenju, da misel ni dejanje, dvom ni dokaz in nelagodje ni nekaj, pred čimer moramo vedno pobegniti.

Več...

Nespečnost: Noči brez spanja, dnevi brez miru

Spodnja zgodba je anonimiziran zapis terapevtske izkušnje 39-letnega Borisa, ki se je po kariernem razočaranju, izgubi službe in občutku negotovosti začel soočati z izrazito nespečnostjo. Noči so postale prostor nemira, dnevi pa boj z izčrpanostjo, strahom in sramom.

Skozi terapevtski proces je začel postopoma razumeti svojo stisko, prepoznavati lastne moči in življenje graditi bolj zavestno.

Več...

Motnje pozornosti: Dolgo smo mislili, da je samo zelo živahen

Spodnja zgodba je anonimiziran zapis izkušnje 40-letne Fani, mame 12-letnega fanta, ki je bil dolgo viden kot zelo živahen, nemiren ali premalo zbran. Šele ob strokovni pomoči je družina začela razumeti, da se za težavami s pozornostjo, šolo in samopodobo skriva ADHD.

To je zgodba o olajšanju, ki ga lahko prinese pravo razumevanje: otrok ni len, nevzgojen ali nemogoč, temveč potrebuje ustrezno podporo.

Več...

Ni več tvojih sivih čolnov

Spodnja zgodba je zapis terapevtske izkušnje osebe, ki se po izgubi ljubljenega človeka sooča s praznino, bolečino in občutkom, da se je domačnost sveta nenadoma razbila. Vsakdanji predmeti, prostori in vonji postanejo nosilci spominov, ki hkrati tolažijo in bolijo.

To ni zgodba o tem, kako izgubo hitro preboleti. Je zgodba o tem, kako v žalovanju preživeti dan za dnem in ob podpori počasi najti trenutke večje notranje stabilnosti.

Več...